Najprej Grčija, nato Hrvaška – ali lahko potres pričakujemo tudi pri nas?

Seizmolog Gregor Rajh je spomnil, da se grški otroki nahajajo na t. i. vulkanskem loku oziroma ob stiku dveh tektonskih plošč, in sicer afriške in egejske. "Afriška tektonska plošča se podriva pod egejsko ploščo, posledično pa imamo na tem območju vulkansko in potresno dejavnost," pravi. 

Ker se ozemlje razteza, se tudi Zemljina skorja tanjša, zato magme prodirajo proti površju in nastanejo vulkani. Potresi na tem območju so tako lahko bodisi posledica ognjeniške, vulkanske dejavnosti, bodisi posledica postopnih sproščanj napetosti, ki se kopičijo zaradi približevanja dveh tektonskih plošč, pojasnjuje. 

"Da pride do potresov, se morajo v Zemljini skorji nakopičiti napetosti in ko kamnine na določenem območju napetosti ne zdržijo več, pride do zdrsov, ki povzročijo potrese," pravi. Prav zaradi lege grških otokov so potresi tam pogosti. "Vsekakor ne gre za neko presenečenje ali nenavadno dogajanje," je pojasnil. 

Rajh pravi, da za zdaj ni znakov, da bi se potresne aktivnosti začele umirjati. "Med 4. in 7. februarjem se je frekvenca potresov malo zmanjšala, ampak je šlo potem spet nazaj na isto raven. Kaj sledi bomo še videli, tega ne moremo vnaprej napovedati. Lahko, da bo potresni roj trajal še več mesecev, kar zelo verjetno bo, ampak se bo potem morda začela magnituda postopoma zmanjševati. Drug scenarij pa je ta, da bi sledil nek večji potres," je povedal in poudaril, da bo le čas pokazal, kaj se bo zgodilo. 

"Treba se je zavedati, da je to že tako potresno nevarno območje, zdaj pa še posebej," je še opozoril. Civilna zaščita in druge podporne službe so v visoki pripravljenosti, da bi lahko takoj po morebitnem večjem potresu priskočile na pomoč. 

So potresi v Grčiji povezani s potresno dejavnostjo na Hrvaškem?

Minuli teden pa je potres z magnitudo 4,8 stresel tudi hrvaško Dalmacijo, a kot pravi Rajh neposredne povezave med potresi v Grčiji in na Hrvaškem ni. "V procesih, ki povzročajo potrese, so udeležene različne tektonske plošče. V Grčiji gre torej, kot že omenjeno, za afriško in egejsko ploščo, pri potresu na območju Dinarskega gorstva, ki se razteza čez cel Balkan, pa gre za interakcijo jadranske mikro plošče in evropske plošče," je povedal. 

Kot pravi, je jadranska mikro plošča manjši del afriške plošče in deluje kot nek podaljšek, ki pa ima svojo dinamiko. "Gre v bistvu za dva ločena sistema. Čeprav so v širšem pogledu celotne Zemlje te sistemi povezani, pa v manjšem merilu niso neposredno medsebojno povezani," je pojasnil. 

"Jadranska mikro plošča je vkleščena med afriško in evropsko ploščo in nekako rotira in se hkrati podriva pod Dinarsko gorstvo. Zaradi te rotacije so premiki, bolj ko gremo proti jugovzhodu večji. Če bi pogledali karto preteklih potresov bi videli, da potresna dejavnost v smeri proti jugovzhodu narašča," je razložil. 

"Ta nedavni močnejši potres z magnitudo 4,8 smo zaznali brez kakšnih očitnih predhodnih znakov," je povedal in dodal, da je bilo po tem sicer še nekaj šibkejših potresov, a da povečane potresne dejavnosti ni videti. 

Se potres sploh da vnaprej napovedati?

Rajh pravi, da se potresa ne da vnaprej napovedati. "Lahko pa opredelimo območja, ki so potresno bolj nevarna in s tem nekako živimo tako, da gradimo potresno odporno gradnjo, da imamo protokole, po katerih ravnamo v primeru nekega močnejšega uničujočega potresa in da potresno dejavno spremljamo in se skušamo iz tega nekaj naučiti," pravi. 

Predvsem je poudaril pomembnost potresno odporne gradnje, saj je, kot je opomnil, največ žrtev potresov prav zaradi slabe gradnje. "No, ali pa če seveda pride do cunamijev," je pripomnil. 

Kako potresno varna pa je Slovenija?

V primerjavi z jugovzhodnim delom Balkana je Slovenija primerljivo manj ogrožena, pravi Rajh, a dodaja, da je v svetovnem merilu še vseeno zmerno nevarna. "V Grčiji imamo bistveno pogostejše, močnejše potrese, ampak seveda to, da je Slovenija zmerno potresno potresno nevarna, ne izključuje možnosti, da se tudi pri nas zgodi večji potres," je povedal. 

Najbolj potresno nevarna območja v Sloveniji so Posočje, Ljubljana z okolico in jugovzhodni del države. Tako so pred nekaj leti izračunali glede na karto potresne nevarnosti. 

V preteklosti smo v Sloveniji že imeli velike rušilne potrese. Eden od njih je bil denimo leta 1511. Čeprav takrat še niso imeli instrumentalnih zapisov, ampak samo zapise in popise škode ter pričevanja, so lahko na podlagi tega ocenili, da je bila magnituda potresa takrat na območju Slovenije 6,4. 

Še en velik potres z magnitudo 6,1 je bil v Ljubljani leta 1895. "Takrat je bilo porušenih zelo veliko zgradb, pa tudi kar nekaj žrtev je bilo," je spomnil Rajh. 

Izračunali so tudi, da bi glede na možne aktivne prelome in dolžine prelomov ti lahko ustvarili potres, ki bi imel največ magnitudo 7. "Ker smo v preteklosti že imeli potrese z magnitudo 6 to seveda samo pritrjuje temo, da jih lahko imamo tudi v prihodnje. Ne vemo pa kdaj in kje. To sta vprašanji, na kateri ne zna nihče odgovoriti," je povedal. 

Kaj je 'hud' potres? Ne le magnituda, pomembna je intenzitetna lestvica

"Samo na podlagi magnitude se ne da trditi, kako hud je bil potres," pravi Rajh. Magnituda nam pove kako velik je potres fizikalno, pogosto pogovorno temu rečemo, kako močan je. "A nam to prav nič ne pove o tem, kako uničujoč je bil potres in kakšne učinke je imel. Če se potres z magnitudo 9 zgodi nekje sredi oceana, ta potres z našega vidika seveda ne bo hud, ker ne bo povzročil nobene škode. Da povemo, kako hudo je bil potres, kakšne učinke je imel na ljudi, uporabljamo intenzitetno lestvico," pojasnjuje. 

Intenzitetna lestvica je opisna, opravljena je po potresu in ima stopnje od 1 do 12. "Po prvih podatkih ugotovimo, kakšne so bile posledice potresa in ga na podlagi tega uvrstimo v lestvico. Če je šlo zgolj za splošen preplah in bobnenje bi rekli, da je šlo za potres intenzitete 4. Če bi prišlo do popolne porušitve, da bi bila porušena večna stavb v neki regiji, bi bila to recimo intenziteta 11," je pojasnil. 

Po potresu v Skopju leta 1963 so začeli uvajati protipotresne standarde pri gradnji

V Dubrovniku je bil leta 1667 potres magnitude 7,2, umrlo je okoli 5000 žrtev. "To je ocena magnitude na podlagi zgodovinskih popisov in socioloških raziskav," je pojasnil Rajh. 

Še en večji potres z magnitudo 6,1 je bil leta 1963 v Skopju, v Makedoniji. Umrlo je okoli 1100 ljudi. "Po tem potresu so začeli na našem ozemlju takratne Jugoslavije uvajati neke potrebne standarde za gradnjo. Zato tudi imamo tudi toliko težav, ker je bilo zelo veliko zgradb zgrajenih pred letom 64 in niso bile zgrajene po nobenih protipotresnih standardih," pravi seizmolog. 

V zadnjem času pa smo dva večja potresa zabeležili še na Hrvaškem, in sicer v Petrinji in v Zagrebu leta 2020. "Sicer pa so potresi zelo pogosti tudi v Albaniji in seveda v Grčiji," je še dodal sogovornik.