Najpogostejši vzrok za nepravilno delovanje jajčnikov inzulinska neodzivnost

Kot smo že poročali, se ženske pogosto soočajo s simptomi, ki kažejo na sindrom PCOS. Bolezen lahko poteka tipično, v eni petini pa ne, zato marsikatera ne ve, da ima hormonsko motnjo. Polovica vseh bolnic ni nikoli diagnosticiranih, saj ne razumejo, da se za zelo različnimi znaki skriva ena bolezen. 

Čeprav nekaterim bolezen tudi diagnosticirajo, pa se od osebnih ginekologov pogosto vračajo nezadovoljne in brez pravih usmeritev, čakalne dobe pri endokrinologih pa so zelo dolge. Pomoč zato iščejo na spletu. Svoje izkušnje so z nami delile ženske, ki so po trnjevi poti borbe z izostalo menstruacijo, odvečnimi kilogrami, težavami z zanositvijo in prekomerno poraščenostjo vendarle prišle do ustrezne obravnave. 

Dva tipa bolnic s PCOS: Pri obeh tipih lahko sčasoma pride do razvoja sladkorne bolezni

Ginekologinja primarij Darija Strah, dr. med., spec. ginekologije in porodništva iz Diagnostičnega centra Strah, pojasnjuje, da ločimo dva tipa bolnic. "Prvemu pravimo presnovni fenotip, taka ženska je resno ogrožena in ima tipične znake PCOS," pravi Strahova, ki pojasnjuje, da je v ospredju debelost s presnovno prizadetostjo celega telesa. "Drugi tip je na videz drugačen, običajno z normalno telesno težo, pravimo, da imajo te bolnice le PCO," dodaja.

Presnovni tip se pojavlja v 80 odstotkih vseh. "To so žal resne bolnice. Če jih ne diagnosticiramo zelo zgodaj, gre PCOS svojo pot," razlaga strokovnjakinja. Bolnice se zelo zredijo, tehtajo tudi krepko prek 100 kilogramov, maščoba pa se pri njih razvija okoli trebuha - gre za tako imenovano centralno debelost, pojasnjuje ginekologinja. 

"Menstruacije so zelo neredne, to je drugi tipični znak bolezni. Lahko se pojavijo le nekajkrat letno, stanje pa lahko pripelje v resne motnje zanositve, celo neplodnost," pravi Strahova. Glede na moje izkušnje vse ženske zares premalo razumejo menstrualni cikel, tako zdrave kot nezdrave. Učiti jih moramo, da je pravilna mesečna krvavitev tista, ki nastopi zaradi ovulacije, ogromno krvavitev pa je tako imenovanih prekinitvenih krvavitev, ki so posledica hormonskega neravnovesja. In ravno pri PCOS imamo hudo hormonsko neravnovesje, razlaga. 

Govorimo o kronični anovulaciji, torej stanju brez ovulacij, ki so predpogoj, da ženska lahko naravno zanosi. Ženske s PCOS jo zmotno prepoznajo kot pravo menstruacijo. Vsaka, pa čeprav še tako neredna krvavitev jim je v tolažbo, saj si želijo zanositve. "Hudo so prizadete, ko nosečnosti tudi takrat ni," pravi. Istočasno pa se ves čas počutijo napihnjene, bolijo jih prsi, imajo PMS, vedo, da je z njimi nekaj narobe. Eden od razlogov za vse to je inzulinska neodzivnost, visok inzulin neposredno povzroči, da se v jajčnikih tvori preveč androgenih, moških hormonov, testosterona. 

"Marsikatera s seboj nosi pinceto, da si na skrivaj izpuli močne črne dlake na obrazu"

In ravno povečan testosteron je kriv za tipične zunanje znake, kot so močna poraščenost v predelu brade, po rokah, hrbtu, na prsih in po trebuhu, našteva. Začne se lahko tudi izrazito izpadanje las v šopih ter razvoj plešavosti po moškem tipu. Po koži so bolj vidne tudi temne pigmentacije in hude akne, ki jih ne moremo nadzorovati samo z nego obraza. "Še posebej mlada dekleta so zelo stigmatizirana," poroča Strahova. Marsikatera v torbici vedno nosi s seboj pinceto, da si na skrivaj izpuli močne črne dlake na obrazu, ki se pojavijo vedno znova in znova, dodaja. 

A simptomov še kar ni konec. Bolnice imajo namreč tudi napade lakote, pogoste migrene, bolečine v trebuhu ali križu, slabosti. Pojavljajo se nihanja v razpoloženju, napadi tesnobe in zelo pogosto se razvije depresija. Imajo kar petkrat večje tveganje, da razvijejo motnje hranjenja. Zelo slabo spijo in so kronično utrujene. Kot pravi ginekologinja tudi slabše študirajo, v službi so lahko manj storilne. "Samopodoba je nizka, zaradi povečane teže jih družba hitro obsodi, da so lene, da se ne gibajo dovolj, da jedo preveč. Najbolj jih boli prav stigma, saj niso prepoznane kot resne bolnice, ki bi se morale zdraviti. In ravno to miselnost bi bilo potrebno spremeniti, družbo osvestiti, kaj je PCOS," je odločena strokovnjakinja. Podobno kot pri bolnicah z endometriozo in bolečinami, ki jih ženske občutijo ves čas, a se prepogosto srečajo z dejstvom, da jim ne verjamemo, še dodaja.

"Tudi v nosečnosti so bolnice bolj ogrožene," je še dodala. Večkrat se razvije nosečnostna sladkorna bolezen, porast teže je prevelik. Razvije se preeklampsija z visokim pritiskom, več je prezgodnjih porodov. Opaža, da so nosečnice premalo poučene o pravilnem življenjskem slogu – gibanju neposredno po kosilu in večerji in dodajanju posebnih prehranskih dopolnil, ki bi preprečila porast sladkorja in zmanjševala inzulinsko neodzivnost.

Drugi tip bolnic praviloma nima povečane telesne teže, lahko so celo zelo suhe, brez aken in povečane poraščenosti, a lahko imajo inzulinsko neodzivnost in motnje menstruacije. Zdravljenje pogosto potrebujejo predvsem zato, da lahko pride do zanositve, hormonsko neravnovesje je tu seveda zelo prisotno. Vse moramo dobro pregledati, bolezen povzroča zamaščena jetra pri vseh fenotipih, pogoste so duševne težave, ki jih zmotno pripisujemo banalnim vzrokom in se nanje ne oziramo. "Zaradi inzulinske neodzivnosti, ki lahko pripelje do razvoja sladkorne bolezni, moramo zdraviti obe skupini bolnic ne glede na razlike," dodaja ginekologinja.

Zakaj sploh pride do nepravilnega delovanja jajčnikov?

Sindrom policističnih ovarijev (PCOS) se začne razvijati že zelo zgodaj po nastopu menstruacije. Prizadene do 10 odstotkov žensk v starosti od 20 do 50 let, kar pri nas pomeni približno 30.000 žensk, razlaga ginekologinja. Pojasnjuje, da točnega vzroka sicer ne poznamo, a v posameznih družinah opažamo enake znake pri ženskah v vseh generacijah. Poleg genetskega vzroka pa so najpomembnejši vzročni dejavniki tudi inzulinska neodzivnost, kronično vnetno dogajanje in nepravilno delovanje drugih žlez, na primer nadledvične žleze. Ta je lahko prizadeta zaradi kroničnega stresa ali pa resnih obolenj, ki jih moramo prepoznati, ko postavljamo diagnozo policističnih jajčnikov. 

Najpogostejši vzrok za nepravilno delovanje jajčnikov je inzulinska neodzivnost. "Zaradi neprepustnosti mišičnih celic ostaja glukoza v krvi ves čas povečana, kar sproži večjo tvorbo inzulina," razlaga in pojasnjuje, da inzulin neposredno vpliva na povečano tvorbo moških spolnih hormonov-androgenov v jajčnikih. Povečana je tvorba testosterona, prisotna je lahko motnja pretvorbe v estrogen, premalo je progesterona. Posledično v telesu prevladujejo moški hormoni, ki s sabo prinašajo vse neželene vplive, obeh ženskih hormonov pa je medtem premalo, da bi lahko ustvarila pravilen menstrualni cikel. 

Drugi pomemben dejavnik je tudi dolgotrajno sistemsko vnetje v maščevju pri debelosti, ki je posledica vseživljenjskega napačnega prehranjevanja s predelano, ocvrto in visokokalorično hrano, pa tudi zaradi alergije na gluten, vplivov toksinov iz okolja in neaktivnega življenjskega sloga.

Tudi bolezni in tumorji nadledvičnice vplivajo na večjo tvorbo žlez lastnih androgenov, dodaja strokovnjakinja. Gre za adrenalni PCOS, pojavlja se pri 10 odstotkih primerov. Lahko pa so v ozadju le pretirana zaskrbljenost, kronični stres in pomanjkanje spanja. A vendar moramo vedno izključiti druge bolezni, ki so podobne PCOS, zdravljenja pa je seveda povsem drugo. 

"Ginekološki pregled, ultrazvočna preiskava jajčnikov ali endokrinološki pregled"

Strahova poudarja, da mora vse preiskave in postavitev diagnoze obravnavati zdravnik. "Potrebni so podroben posvet, ginekološki pregled, ultrazvočna preiskava jajčnikov ali endokrinološki pregled," dodaja. Odvzame se kri za določitev spolnih hormonov, stanja jeter, krvi, ledvic, presnove sladkorja in maščob, ščitnice in drugih žlez. Vsekakor vedno izključimo zelo nevarne bolezni, ko je na zunaj ženska videti kot bolnica s PCOS, zdravljenje pa mora biti povsem drugačno. 

"Endokrinologi obravnavajo prav bolnice z debelostjo in moteno presnovo, mi pa smo jim v oporo z dodatnimi pregledi," pravi ginekologinja. Kot največjo težavo obravnav izpostavlja dolge čakalne dobe in dejstvo, da velikokrat ni povezovanja med strokovnjaki. Po drugi strani pa je kot zelo zgledno izpostavila sodelovanje med zdravniki, ki se ukvarjajo z operativnim zdravljenjem jajčnikov in umetno oploditvijo ter endokrinologi. 

"Prof. Eda Bokal Vrtačnik in prof. Mojca Jensterle Sever s sodelavci sta odlični strokovnjakinji z zavidljivimi rezultati, ki dokazujeta, kako lahko ginekologija in endokrinologija naredita skoraj čudeže pri ženskah, ki se borijo z neplodnostjo," pravi Strahova, ki je dodala, da imajo tudi v Mariboru odlične uspehe na področju zdravljenja in oploditve z biomedicinsko pomočjo najhujših bolnic.

"Sedanje generacije deklet v večini primerov hormonsko terapijo in kontracepcijske tablete odklanjajo"

"V tujini in deloma tudi pri nas se oglašuje čedalje več laičnih strokovnjakov, ki za postavitev diagnoze nimajo znanja, s svojimi nasveti za zdravljenje pa lahko resno ogrozijo posameznico," opozarja ginekologinja, ki ima za sabo 25 let izkušenj na področju ginekologije. Zadnji dve leti se je posvetila dodatnemu izobraževanju iz PCOS doma in v tujini. Osnovni razlog za odločitev za dodatno izobraževanje pa je sedanja generacija deklet, ki v večini primerov hormonsko terapijo in kontracepcijske tablete odklanjajo. 

"Iščejo nove možnosti, predvsem pa celostno obravnavno. Dovolj jim je, da jim ne verjamemo ali ponudimo tako vrsto terapije, ki je ne bodo jemale," opaža Strahova. Epidemija je močno otežila dostopnost do zdravnikov. Največja krivda pa je po njenem mnenju dejstvo, da zdravstvena zavarovalnica ne krije stroškov laboratorijskih preiskav pri izbranem ginekologu, zdravniku pa nalaga nesprejemljivo kratek časovni normativ za posamezno žensko. "Zato smo v stiski vsi, krivca se vedno išče v odnosu zdravnik – bolnik, a odločevalci sedijo drugje. Morda bi se denar lahko našel," upa zdravnica.

Zaradi potrebe in stiske žensk, ki jih je srečala pri svojem delu, je sestavila skupino strokovnjakov, ki bodo v njeni ambulanti skupno pomagali ženskam. "Ustrezen je integrativen pristop, to pomeni povezovanje različnih strokovnjakov, ki vsak na svojem področju strokovno pomaga posameznici," je prepričana. Z ekipo bodo opravili potrebne zdravniške obravnave, zdravljenje hormonskega neravnovesja, klinični dietetik bo strokovno sestavil individualne jedilnike in bedel nad hujšanjem, psiholog bo pomagal opolnomočiti in naučiti vsako, kako lahko s sprostitvenimi tehnikami in drugimi metodami pomaga sama sebi tudi po končani obravnavi, pravi. Pomembna se ji zdi tudi kineziološka obarvava in program pravilnega telesnega gibanja. 

Program je zasnovan na šest in dvanajstmesečnem spremljanju z namenom spreminjanja življenjskega sloga, predrugačiti navade in ženski pokazati pravilno usmeritev naprej. "Žal je tak program samoplačniški. Kot že rečeno, ni namenskega denarja za celostno obravnavo, kar žalosti vse slovenske ginekologe, ki zaman opozarjajo na to že vrsto leto," pravi Strahova.

"Neplodnost zdravimo s spodbujanjem delovanja jajčnikov, operacijami ali postopki umetne oploditve"

Strahova je prepričana, da mora biti zdravljenje usmerjeno glede na vzrok nastanka bolezni. "Če je presnovna ogroženost visoka, je priporočljiv program spremembe življenjskega sloga z izgubo do 15 odstotkov telesne teže. Dokazano je, da mora biti bolnica pod nadzorom vsaj eno leto, da rezultati zdravljenja postanejo trajni. Moramo ji dati vedeti, da razumemo njeno počutje in obenem da zmoremo stanje močno izboljšati," razlaga. 

Ko govorimo o PCOS, se pogosto govori tudi o velikem strahu mnogih žensk - neplodnosti. Strahova pojasnjuje, da neplodnost zdravimo s spodbujanjem delovanja jajčnikov, operacijami ali postopki umetne oploditve v bolnišnici. "Mlade ženske odklonijo npr. hormonsko ali drugo predlagano zdravljenje, čeprav imajo dokazane dobrobiti, vendar z nekaj prehodnimi stranskimi učinki. Ko jim razložimo, zakaj tako in tako zdravilo, kako deluje in zakaj je pomembno, je sodelovanje precej boljše. Dodatno pomagajo z raziskavami podprta prava prehranska dopolnila, aktiven način življenja in prehrana, oboje prilagojeno posameznici glede na vzrok bolezni," pravi. 

Kaj je dobro jesti in česa bi se morale bolnice s PCOS izogibati?

Kot smo že ugotovili, je pomemben del pri izboljšanju stanja pravilna prehrana. "Prehrana z visoko vsebnostjo nasičenih maščob je škodljiva, živila z nizkim GI so varovalna," našteva Strahova. Bolnicam priporoča, da v prehrano dodajajo vitamin D, kot varovalne je naštela tudi cink, krom, magnezij in B12, zdrave maščobe. Poleg tega se priporoča tudi vsakodnevno uživanje stročnic, oreškov, polnovrednih žitaric, sveže zelenjave in sadja ter čaj poprove mete. 

Odsvetuje uživanje mastne, zamrznjene ali predelane hrane, saj se izgubi predvsem dragoceni mio-inozitol. Mio-inozitol je zelo pomembno prehransko dopolnilo. Zakaj? Ginekologinja pravi, da aktivira encime za metabolizem glukoze in znižuje povišani inzulin v krvi. "Pospešuje prehod glukoze v celice, vpliva na rast in obnovo živčevja, kosti, zarodnih celic ter uravnava hormone. Spada med sladkorje in s svojim delovanjem vpliva na izločanje inzulina, hormonov ščitnice in jajčnikov," pojasnjuje. "Bolnice ga rade uživajo, saj izboljša počutje in jim omogoči bolj kvalitetno življenje," je sklenila. 

"Seveda pa je pot izboljšanja bolezni brez lastne volje, rednega gibanja, psihološke in strokovne podpore strokovnjakov celostne obravnave težka. Velikokrat nemogoča. Zato je osveščanje o vseh tegobah bolnic s PCOS izjemno pomembno, najbolj pa pravočasen začetek zdravljenja ter kasneje dolgotrajna usmeritev v zdrave življenjske navade," je še povedala.