Sledila ji bo Stranka evropskih socialistov (PES), katere poslanci bodo glede na projekcije zasedli od 189 do 209 mest. S tem se slika v primerjavi z zadnjim parlamentarnim sklicem ne bo bistveno spremenila, saj je bila EPP tudi v zadnjih petih letih najštevilčnejša in s tem najmočnejša politična skupina, socialisti pa so ji sledili kot druga politična družina. Kot v preteklosti bo tretja po moči Evropska liberalno-demokratska stranka (ELDR), ki bo zasedla od 54 do 70 mest.
Predvidoma četrta po moči bo skupina Zelenih z od 39 do 49 poslanci, sledila ji bo Združena evropska levica (EUL/NGL) s 30 do 40 poslanci, od 22 do 30 poslanskih mest se obeta Uniji za Evropo narodov (UEN), od 16 do 22 mest pa Evropi demokracij in raznolikosti (EDD).
Ponekod presenečenja
V Nemčiji so socialdemokrati kanclerja Gerharda Schröderja doživeli hud poraz, podobno se je v Franciji zgodilo stranki predsednika Jacquesa Chiraca. V Avstriji so bili poraženi svobodnjaki Jörga Haiderja, v Grčiji so slavili vladajoči konservativci, na Danskem pa opozicijski socialdemokrati. Socialisti so slavili tudi v Španiji. Stranka Naprej, Italija!, ki jo vodi premier Silvio Berlusconi, je na evrovolitvah dosegla med 20,5 in 23,5 odstotka glasov, kažejo izidi vzporednih volitev. To pomeni, da se v Italiji podpora vladajoči stranki med volivci ni spremenila. V Veliki Britaniji je izjemen uspeh dosegla Neodvisna stranka nekdanjega televizijskega voditelja Roberta Kilroya, ki si je z 20 odstotki glasov pridobila kar 17 poslanskih sedežev od skupaj 78. Desnosredinska vladna koalicija v Estoniji ni dobila niti enega poslanskega mesta. Vseh šest poslancev, ki bodo v parlamentu predstavljali to novo članico EU, prihaja iz opozicijskih vrst.
Rekordno nizka udeležba
Udeležba na prvih volitvah v Evropski parlament v nedavno na 25 držav razširjeni Evropski uniji je bila po delnih podatkih rekordno nizka, le 44,2-odstotna. Udeležba je bila visoka le v tistih državah, kjer je bila obvezna - na Malti je bila skoraj 83-odstotna, na Cipru nekaj čez 70-odstotna, podobno tudi v Grčiji, v Luksemburgu pa je dosegla 80 odstotkov. V drugih 20 članicah je bila udeležba izjemno nizka - po neuradnih podatkih je bila najnižja na Slovaškem in Poljskem, in sicer okoli 20 odstotkov. Za njima sta Slovenija in Estonija.
