Najmlajši starši stari 15, najstarejši otroci več kot 80 let

Družina. To je življenjska skupnost otroka, mlajšega od 18 let, z obema ali enim od staršev ali z drugo odraslo osebo. Tako družino opredeljuje Družinski zakonik, sprejet leta 2017. Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) pa družino razlaga kot zakonski par z otroki ali brez njih, za družino pa šteje tudi enega od zakoncev in otroke. V statistiki se pojem družina razume nekoliko drugače, saj temelji na mednarodnih priporočilih za popise prebivalstva. Statistično je družina tako skupnost dveh oseb iste generacije (zakoncev, partnerjev) brez otrok ali z otroki ali skupnost enega od staršev z otroki, pri čemer starost otrok ni omejena, so sporočili iz Statističnega urada (Surs).

Na začetku leta 2018 je bilo v Sloveniji 577.544 družin, v katerih je živelo skoraj 1,68 milijona prebivalcev (81 % vseh prebivalcev); 300.000 od teh je bilo zakoncev oz. partnerjev brez otrok, 709.000 staršev z otroki in 668.000 otrok.

Največ prebivalcev je živelo v družini poročenega para z otroki (800.000), druga največja skupina so bili tisti, ki so živeli v enostarševski družini matere z otroki (280.000). Najmlajši starši so bili stari 15 let, najstarejši otroci pa več kot 80 let (vsi otroci, stari 72 ali več let, so živeli samo z enim staršem, od teh pa vsi, razen dveh, z materjo). Pri spremembah družinskega položaja posameznikov je ključni dejavnik starost. S starostjo se povečuje delež prebivalcev, ki živijo v družini brez otrok (ker so si ti večinoma ustvarili svoje družine). Delež prebivalcev, ki živijo sami z otroki (brez zakonca/partnerja), je pri vseh starostih od 30 do 74 let zelo podoben, po tej starosti pa se skoraj podvoji (predvsem kot posledica ovdovelosti enega od staršev oz. sozakoncev/partnerjev). S staranjem staršev se spreminja tudi razmerje med deležem otrok v dvo- oz. enostarševskih družinah (zaradi smrti enega od staršev).

V t. i. razširjenih družinskih gospodinjstvih je poleg družinskih članov (teh je bilo skupaj 131.500) prebival vsaj še en sorodnik (teh je bilo skupaj 32.500) ali oseba, ki z nobenim članom družine ni bila v sorodstvu (teh je bilo skupaj 11.600). Gospodinjstva tega tipa sestavljajo najpogosteje zakonski par z otroki in eden od staršev enega od sozakoncev, običajno mati oz. tašča. Teh je bilo štirikrat več kot očetov oz. tastov. Matere oz. tašče in očetje oz. tasti enega od sozakoncev so predstavljali kar 75 % vseh sorodnikov, ki so živeli v takem družinskem gospodinjstvu, pa statistično niso imeli svoje družine. Druga najštevilnejša skupina sorodnikov v takem tipu gospodinjstva so bili (praviloma samski) bratje in sestre zakoncev (9 %); sledili so jim vnuki (6 %). Preostalo so bili drugi sorodniki (stari starš, nečak, stric/teta, zet/snaha, svak itd.) in ti so ustvarjali zelo pestro sorodstveno sestavo znotraj posameznega gospodinjstva tega tipa; na Sursu so ugotovili skoraj 300 različnih kombinacij sorodstvenih razmerij.

Eden od tipov gospodinjstev so tudi t. i. nedružinska gospodinjstva. V takih gospodinjstvih je na začetku leta 2018 živelo 37.000 prebivalcev; več kot polovico od teh so sestavljali samo nesorodniki. Polovico sorodnikov v teh gospodinjstvih so predstavljali bratje in sestre brez staršev (10.000); 87 % od teh ni bilo nikoli poročenih. 4.000 prebivalcev, živečih v teh gospodinjstvih, je sestavljalo skupnost starega starša in vnukov.

Če ne upoštevamo enočlanskih gospodinjstev (270.000 oseb) in članov skupinskih in posebnih gospodinjstev (39.000 oseb), lahko povzamemo, da je 1. 1. 2018 živelo v istem gospodinjstvu z vsaj enim sorodnikom (ožjim ali bolj oddaljenim) 98,2 % prebivalcev Slovenije.

Gospodinjstva s tremi ali več generacijami imajo v povprečju več kot pet članov, kar je še enkrat več, kot je povprečna velikost vseh gospodinjstev (2,46 člana). V letu 2018 so prvič zaznali tri gospodinjstva, v katerih je živelo celo pet zaporednih generacij.

Podatke o vzpostavljenih družinah, tj. družinah, v katerih prebiva vsaj en otrok, ki ni skupen biološki otrok obeh zakoncev oz. zunajzakonskih partnerjev, so na Sursu prvič izpeljali v letu 2011. Po teh podatkih je bilo takrat v Sloveniji 11.500 vzpostavljenih družin ali 4,0 % od vseh dvostarševskih družin. Na začetku leta 2018 jih je bilo že 14.600 (5,2 %) od 281.300 dvostarševskih družin. Med družinami zunajzakonskih parov je bilo relativno trikrat več vzpostavljenih družin (10,7 %) kot med družinami zakonskih parov (3,6 %). Povprečno število otrok je bilo v vzpostavljenih družinah višje (1,96) kot v vseh dvostarševskih družinah z otroki (1,67). V vzpostavljenih družinah je živelo 28.584 otrok, od katerih je bilo 38 % skupnih otrok ter 53 % otrok, ki so bili biološki otroci samo matere, in 9 % otrok, ki so bili biološki otroci samo očeta. Neskupni otroci so bili stari povprečno skoraj 22 let oz. so bili še enkrat starejši od skupnih otrok; ti so bili stari povprečno 11 let. V tistih vzpostavljenih družinah, v katerih je vsaj en skupen otrok star 0–4 leta, je bila povprečna starost vseh skupnih otrok 3 leta in pol, povprečna starost neskupnih otrok pa 12 let in 9 mesecev.

V Svetovni raziskavi vrednot, ki je bila izvedena v okviru raziskovanja Slovensko javno mnenje v letu 2011, je družino kot najpomembnejšo vrednoto v življenju prepoznalo 89 % polnoletnih prebivalcev Slovenije. In ker je družina za večino najpomembnejša vrednota, je zato tudi toliko bolj ranjiva. Slovenska karitas se srečuje z več kot 20.000 družinami, ki so v materialnih in drugih stiskah. V različne programe pa je vključenih skoraj 30.000 otrok. Ob tem opozarjajo, da zelo veliko družin živi pod pragom revščine ali na robu, v težko dostopnih podnajemniških stanovanjih, z minimalnimi plačami ter v pogojih dela, ki so nenaklonjeni družini. Veliko staršev opravlja časovno nepredvidljivo, več izmensko delo in delo ob vikendih, ne glede na to, da to ni nujno potrebno za delovni proces in služi samo večjim dobičkom. To uničuje družinske odnose in primerno okolje za otroke. Starše, še posebej samohranilke(ce), ki želijo udejanjiti starševstvo, pa postavlja v neenakovreden položaj na trgu dela.

"Naša ravnanja so izjemno pomembna za prihodnost naših otrok. Še posebej naš zgled zmernosti bo v veliko pomoč mladostnikom pri njihovih odločitvah," poudarjajo na Slovenski karitas, kjer dodajajo, da so neprecenljivi del naših družin tudi starejši, ki v veliko primerih, napol prisilno, da ne bodo v napoto, končajo v domovih za starejše in po nekaj mesecih prenaglo in zavrženi zaključijo svoje življenje. Pomoč na domu, medgeneracijsko sodelovanje, olajšave ter spodbude za varstvo staršev in različne oblike dnevnega varstva starejših imajo še velik potencial za razvoj in potrebujejo večjo sistemsko podporo države. Ob mednarodnem dnevu družin Slovenska karitas zato poziva državne in organe lokalnih skupnosti naj še naprej podpirajo in razvijajo družini naklonjene mehanizme spodbujanja, olajšav, poenostavitev in prilagoditev. Naj bo podpora družini z vrednostnim predznakom nagrajevanja, priznanja truda in le v nujnih primerih s predznakom državne pomoči.