Črno mariborsko nebo sta na predzadnji januarski večer prekinila odsev intervencijskih luči in gost oblak dima. Požari so v mariborski Surovini stalnica, pred 12 leti so se gasilci z ognjem borili več dni, enako tudi leta 2020, ko je zagorela hala nenevarnih odpadkov. Samo v predlanskem septembru je zagorelo trikrat v le štirih dneh. Jure Fišer, direktor Surovine: "V odpadkih se najde marsikaj, še posebej so v zadnjem obdobju problematične litij-ionske baterije, ki ob fizičnem poškodovanju nemudoma povzročijo požar."
Samovžig je bil, po ugotovitvah policije, kriv tudi za Kemisov požar iz leta 2017. Emil Nanut, nekdanji direktor Kemisa pojasnjuje, da zdravila, olja, zaoljene krpe in podobni odpadki, v osnovi te stvari niso tako nevarne, a je problem, če to zagori. Zgorelo je skoraj 500 ton nevarnih odpadkov. Ozračje je smrdelo, so opisovali domačini, gasilske obleke so bile polne madežev.
Zračenje je bilo prepovedano, pristojni so svetovali dodatno tesnjenje z brisačami, oblak kemičnih zmesi pa se je razširil nad celotno Jugovzhodno Slovenijo. Le mesec pozneje je ogenj uničil celotno skladišče odpadnih sveč v Ljutomeru.
Večje okoljske škode ni bilo, enako tudi ne v Postojni, kjer je pred petimi leti zagorelo v lesni predelovalni industriji. Največji izziv za gasilce je bil zagotovo požar v Mercatorjevem skladišču leta 2015. Skoraj 300 gasilcev se je z ognjenimi zublji borilo štiri ure. Brez smrtnih žrtev ni šlo, umrl je delavec.
Z 20 poškodovanimi in sedmimi smrtnimi žrtvami pa se je v zgodovino, kot ena najhujših delovnih nesreč, zapisala eksplozija v Kočevju leta 2022. Za življenje dveh oseb so se v UKC-ju borili, a so bile posledice opeklin prehude.
KOMENTARJI (18)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.