Najhujše zime v zadnjih dvesto letih

V zadnjih letih veliko govorimo, da zime niso več tako hude, kot so bile nekoč. Kljub temu so bile tudi v preteklosti mile zime z malo snega, a že naslednja zima je bila z veliko snega in peklenskim mrazom, ki je v zadnjih letih bolj redkost. Takšni prizori, kot je ta na spodnji fotografiji, so vedno bolj redki. Pripravili smo pregled nekaj najhujših zim po letu 1800.

Mrzlih zim v zadnjih 200 letih ne manjka. Leta 1830, takrat še neuradno, so v Ljubljani izmerili najnižjo temperaturo, in sicer kar -29 stopinj Celzija. Bil je tak mraz, da je zamrznila tudi Ljubljanica. Ostra zima je bila tudi blizu preloma stoletja (1894-1895). V prestolnici so takrat izmerili rekordno višino snega, kar 149 centimetrov. Pod težo snega so se sesedale strehe. Nastajali so tudi trimetrski zameti.

Zima 1928-1929 je poskrbela, da je Jadransko morje zamrznilo v večjem obsegu. Zaprte so bile šole, na podeželju je zmrzovala živina, v kleteh vino. Temperatura v Ljubljani je bila več kot 20 stopinj Celzija pod ničlo. Spodnji videoposnetek prikazuje zamrznjeno morje pri Benetkah.

Nekateri se še spomnite izjemno zasnežene zime 1951-1952, ko so v Ljubljani izmerili 146 centimetrov snega, v Bohinju pa kar 250 centimetrov. Zaradi snežne ujme so mobilizirali moške, ki so pomagali ujetim v snegu. Plazovi so na Gorenjskem in Primorskem pokopali več vasi.

Izjemno dolga in ostra je bila zima 1962-1963, sneg je ležal kar 3 mesece in pol. V Murski Soboti se je temperatura spustila do -31 stopinj Celzija. Zadnja prava in dolga zima je bila leta 1986-1987. V Murski Soboti je bilo -29 stopinj Celzija, v Ljubljani pa so izmerili 89 centimetrov snega.

Kakšna bo letošnja zima?

Razvoj vremena pozimi bo v veliki meri odvisen od dveh značilnih območij nad Atlantikom, kjer se razvijajo večji vremenski sistemi: anticikloni in cikloni. Po območju, kjer se nahajata, sta poimenovana azorski anticiklon in islandski ciklon.

Ko sta okrepljena, se meja med toplim subtropskim in mrzlim polarnim zrakom pomakne severneje. Na tej meji pihajo močni zahodni vetrovi, ki nad severno in zahodno Evropo dovajajo topel in vlažen zrak ter preprečujejo, da bi se polarni zrak spustil v srednje geografske širine. Tako sneži le na skrajnem severu celine, pri nas pa prevladuje suho in razmeroma toplo vreme s precej megle ali nizke oblačnosti po nižinah. 

Ob oslabitvi vremenskih sistemov moč izgubi tudi zahodnik. Cikloni, ki potujejo preko Evrope, sicer niso tako pogosti, lahko pa zaradi oslabljenih zahodnih vetrov lažje uberejo pot proti jugu. To prinaša več padavin Sredozemlju in manj severu Evrope, hkrati pa se odpre pot mrzlemu polarnemu zraku, ki lahko preplavi tudi naše kraje.

Indeks severnoatlantske oscilacije

Spremenljivost teh značilnih vzorcev zračnega tlaka nad Atlantikom opisuje severnoatlantska oscilacija (ang. North Atlantic Oscilation, NAO). Izraz je v dvajsetih letih prejšnjega stoletja začel uporabljati angleški fizik Gilbert Walker in ob tem postavil tudi njegovo prvo definicijo. Od tu je izpeljan tudi indeks severnoatlantske oscilacije, ki kaže na to kako izraziti sta opisani območji zračnega tlaka nad vzhodnim Atlantikom. Ob pozitivnem indeksu sta okrepljeni, negativne vrednosti pa kažejo na oslabitev značilnih območij zračnega tlaka glede na povprečje. V znanstveni literaturi se je do danes zbralo več načinov izračuna indeksa, osnovni pa temeljijo na dolgoletnih meritvah zračnega tlaka na Azorih ali na Portugalskem in na Islandiji.

Trenutno sta azorski anticiklon in islandski ciklon šibkejša od povprečja, zato je indeks severnoatlantske oscilacije negativen. Nad vzhodni del Evrope se je razširil mrzel zrak in marsikje smo izmerili najnižje temperature v letošnji jeseni. V Marinči vasi pri Ivančni Gorici so danes zjutraj izmerili -9 stopinj Celzija.

V začetku decembra bo indeks severnoatlantske oscilacije narasel, kar pomeni, da se bo azorski anticiklon okrepil. Meja med toplejšim subtropskim in hladnejšim polarnim zrakom se bo pomaknila proti severu celine, večji del celine pa bo prišel pod vpliv toplega zraka.