FOTO: Pod vodo več kot 850 stanovanjskih objektov

Vode na poplavljenih območjih se še niso umaknile in se bodo najverjetneje obdržale še nekaj dni. Ponekod so šole zaradi izrednih razmer danes ostale zaprte. Nadaljuje se odstranjevanje posledic, začeli so se prvi popisi škod.

K sreči, kot poroča Uprava za zaščito in reševanje, se stanje na terenu izboljšuje. Večina vodotokov upada, vendar je še vedno veliko težav na območju Dolenjske, Posavja, Zasavja, Štajerske, Koroške in Prekmurja.

Voda je v teh dneh poplavila več kot 850 stanovanjskih objektov, 18 šol in vrtcev in 240 gospodarskih objektov. Sprožilo se je več kot 250 večjih in manjših zemeljskih plazov, ki so ogrozili objekte in zasuli cestišča. Evakuiranih je bilo 31 oseb.

Na upravi navajajo, da je v reševanju ljudi, materialnih dobrin, črpanju vode in ostalih aktivnosti sodelovalo več kot 3000 gasilcev, 150 pripadnikov Slovenske vojske, pripadniki civilne zaščite, občani in ostale službe.

Okoli 150 vojakov odpravlja posledice poplav v občinah Kostanjevica na Krki, Kungota, Selnica ob Dravi, Dobrovnik in Šentilj.

Območje okoli Krke še vedno rdeče

Reka Krka v Podbočju upada, so zapisali na spletni strani Agencije za okolje. Njen pretok ob 15. uri je 375 m3/s. Poplavljene površine na širšem območju ob Krki se počasi zmanjšujejo, v vedno manjšem obsegu bodo prisotne predvidoma do konca tedna.

Reka Mura poplavlja znotraj protipoplavnih nasipov. Pretok Mure v Gornji Radgoni ob 15. uri je 660 m3/s in se zmanjšuje, poroča Arso. Visokovodni val se bo danes in jutri še zadrževal na območju Slovenije, zato se bodo poplavljene površine ob Muri še ohranjale.

Na ravninskih predelih Pomurja in Podravja se bodo poplavljene površine zaradi povečane vodnatosti manjših vodotokov in visoke podzemne vode ohranjale tudi v prihodnjih dneh.

Ljubljanica poplavlja na območju pogostih poplav, njen pretok v Mostah je ob 15. uri 180 m3/s in počasi upada. Poplavljene površine na območju Ljubljanskega barja se bodo zadržale predvidoma do torka zvečer, so še zapisali na spletni strani Arsa.

Preverite še, kakšno je stanje na cestah ...

Pomurje: nove poplave, stanje na plazovih se je še poslabšalo

Še naprej je hudo v Pomurju. "Medtem ko se v delu Mostja, na Hotizi, v Kotu ter tudi v Kolodvorski ulici v Lendavi borijo z zalednimi vodami, pa se na območju občine Lendava pričakuje večji vodni val iz smeri Velike Polane–Črni log, ki bi lahko močneje ogrozil del Kapce, Gaberja, Kota, Gornjega in Dolnjega Lakoša, Lendave ter Trimlinov, predvsem na območjih v bližini potoka Črnec in reke Ledave. Občane opozarjamo, naj bodo pripravljeni na morebitne večje količine vode, hkrati pa pozivamo k solidarnosti in pomoči, kjer je to možno," so zapisali na spletni strani občine Lendava.

Še naprej imajo težave v naslednjih občinah: Beltinci, Črenšovci, Odranci, Turnišče, Velika Polana, Moravske Toplice, Murska Sobota, Razkrižje, Veržej, Ljutomer in kot že rečeno, v Lendavi. Vse razpoložljive sile so na terenu, črpajo vodo in odstranjujejo posledice poplav.

Na terenu so tudi vojaki.

Vse razpoložljive sile na terenu črpajo vodo in odstranjujejo posledice, na terenu so tudi štiri velike črpalke za mulj z zmogljivostjo 15.000 kubičnih metrov. V Pomurju so v teh dneh razdelili 16.000 protipoplavnih vreč in 10 manjših črpalk, v nedeljo pa je civilna zaščita poslala občinam poziv, naj sporočijo potrebe po opremi in ljudeh.

S težavami zaradi naraslih voda se soočajo tudi v murskosoboški bolnišnici, kjer je voda poplavila spodnje prostore. Razmere se počasi umirjajo, zdaj pa je na vrsti sanacija. Pacienti težav niso občutili, škoda pa je ocenjena na okoli 100.000 evrov. Direktor bolnišnice Daniel Grabar je poudaril, da gre šele za prvo oceno škode, ki se bo v celoti izkazala šele po sanaciji. Zaradi vdora vode se je pokvarilo nekaj kuhinjskih aparatov in aparatov v pralnici. Na pomoč so jim priskočili v mariborskem Univerzitetnem kliničnem centru, kjer so poskrbeli za sterilizacije, ter v celjski bolnišnici, kjer jim pomagajo pri pranju. Če bo šlo vse po načrtih, bodo po besedah Grabarja že v torek te zadeve lahko znova opravljali sami, kakšen dan ali dva več pa bo zaprta kuhinja, kjer morajo zeleno luč za ponovno odprtje dati pristojni. Do takrat jim bodo pomagali v bližnjem domu upokojencev, zaradi česar pa bo oskrba verjetno nekoliko počasnejša kot običajno.

Škoda v Kostanjevici višja kot leta 2010

Krka, ki je konec tedna v celoti preplavila kostanjeviški otok, tam poplavlja le še njegov najnižji severni del. Na otoku so civilna zaščita in gasilci danes začeli s čiščenjem, pri katerem jim je pomagalo tudi 50 vojakov. Ti bodo na pomoč priskočili tudi v torek, popis škode pa naj bi se v kostanjeviški občini začel konec tedna.

Poveljnik kostanjeviške civilne zaščite Robert Zagorc je povedal, da jim bo v torek pomagalo 30 gasilcev in ob drugih vojakih še ekipa za dekontaminacijo Slovenske vojske. Sicer se voda zadržuje le še na najnižjem delu otoka in še v kakšnem manjšem žepu. V kostanjeviški osnovni šoli pa bo v torek spet pouk.

Voda naj bi se z otoka povsem umaknila do četrtka, po grobih ocenah pa naj bi škoda v vsej Občini Kostanjevica na Krki dosegla dvakratno škodo poplav leta 2010. Po Zagorčevih besedah je takratna poplava povzročila od 2,5 do tri milijone evrov škode, po grobih ocenah pa naj bi se škoda ob sedanji poplavi tudi zaradi obsega naravne nesreče, številnih plazov in uničene infrastrukture podvojila.

Krka je na kostanjeviškem otoku vdrla v 45 stanovanjskih hiš, zaledna voda pa je močno ogrožala tovarno kopalniškega pohištva Lipa metliške Kolpe v tamkajšnjem obrtno-industrijskem območju, je še navedel Zagorc.

Šentjernej: šolarji so lahko doma tudi jutri

Stanje se umirja tudi v drugi najbolj prizadeti dolenjski občini Šentjerneju. Tamkajšnji župan Franc Hudoklin je povedal, da so v poplavljenih vaseh ob Krki, kjer se voda že umika, danes spet razdeljevali hrano, vodo in druge potrebščine.

Ponekod so začeli s čiščenjem in sanacijo, v torek pa jim bo na pomoč priskočilo 20 vojakov Slovenske vojske, ki so jo za sredo zaprosili tudi za razkužitev poplavljenih stanovanj. Sanacija poteka tudi drugje v občini.

Šoloobvezni otroci na poplavljenih šentjernejskih območjih so še v torek lahko doma, je še povedal Hudoklin.

Evakuacije zaradi plazov

Na območju občine Hrastnik se je v zadnjih 24 urah na Partizanski cesti v Dolu pri Hrastniku sprožil plaz, ki je odtrgal dovozno cesto do stanovanjske hiše, so sporočili z Uprave za zaščito in reševanje. V občini Zagorje ob Savi je plaz premaknil stanovanjsko hišo v Šklendrovcu, ki je povsem razpokala. Stanovalca so evakuirali.

V nedeljo so na Štajerskem, tako kot povsod drugod, odstranjevali posledice poplav. Aktivnosti so potekale v občini Šentilj, kjer se je ob deževju sprožilo več plazov. V občini Selnica ob Dravi se je sprožil zemeljski plaz, ki ogroža tri stanovanjske objekte in dve gospodarski poslopji.

Na območju Regijskega centra za obveščanje Celje gasilci desetih prostovoljnih gasilskih društev posredujejo v občinah Velenje, Štore, Šmarje pri Jelšah, Šentjur, Laško, Kozje, Slovenske Konjice in Celje.

Stanje v Občini Šentjur se glede poplavnih voda sicer umirja, trenutno pa največjo težavo predstavljajo plazovi. Ti se še vedno prožijo in ogrožajo objekte, ceste in vinograde, so sporočili iz občine in ob tem podali oceno, da se je na njihovem območju sprožilo okoli 100 plazov. Od tega jih 10 ogroža stanovanjske hiše. Zaradi nevarnosti so pristojne službe izselili stanovalce šestih hiš, in sicer iz mest Turno, Voduce, Slivnica, Vodruž, Sele, Drobinsko.

Stanje na terenu se na območju izpostave Ptuj umirja. Težave še vedno povzroča podtalna voda, ki zaliva kleti objektov. Največje težave predstavlja plazenje zemlje, kar ogroža 15 stanovanjskih objektov. Predlagana je bila evakuacija za dve družini.

Tudi na Koroškem se je stanje v zadnjih 12 urah umirilo. Se pa je pojavilo nekaj novih plazov, meteorna voda pa je zalila nekaj kleti.

Zavarovalnice: s prijavami ni treba hiteti, najprej poskrbite za svojo varnost

Zavarovalnica Triglav bo takoj, ko bodo razmere na prizadetih območjih to dopuščale, na poplavljene predele države poslala okrepljene ekipe cenilcev, so sporočili iz zavarovalnice in poudarili, da s prijavo škode ni treba hiteti. Za prijavo škode je sicer na voljo 24-urna dežurna brezplačna telefonska številka 080 555 555 ali 080 2864 oziroma e-prijava na spletni strani www.triglav.si.

O višini in obsegu škode zaradi aktualnih vremenskih nevšečnosti v Zavarovalnici Triglav še ne morejo govoriti, saj razmere na najbolj prizadetih območjih še ne dopuščajo ogledov. V zavarovalnici svetujejo, naj najprej poskrbijo za lastno varnost, če je mogoče, pa za tem preprečijo nastanek dodatne škode. Čeprav za prijavo škode velja tridnevni rok po njenem nastanku, v primeru naravnih nesreč zavarovancem svetujejo, naj s prijavo ne hitijo, saj bo zavarovalnica upoštevala tudi prijave, ki jih bo prejela po tem roku.

Pri prijavi škode naj zavarovanci poškodovane stvari navedejo čim natančneje in nastalo škodo poslikajo ter obvezno pripišejo telefonsko številko, e-naslov in številko transakcijskega računa za nakazilo škode, so še pojasnili.

Med tistimi, ki bodo imele tokrat precej dela je tudi Zavarovalnica Tilia, saj je bila prav Dolenjska med najbolj prizadetimi. Kot so pojasnili, prijave škod zaradi poplav še vedno prejemajo, zato zanesljivega podatka o skupni višini nastale škode še nimajo.

Strokovni sodelavci s področja premoženjskih škod pospešeno ogledujejo in ocenjujejo škode, da jih bodo lahko v najkrajšem možnem času izplačali, pravijo v Tilii. Ob tem ljudi pozivajo, da najprej poskrbijo za svojo varnost ter obvarujejo svoje premoženje pred nadaljnjim uničenjem.

Tudi v Zavarovalnici Maribor pravijo, da je za prve ocene škode še prezgodaj. Zavarovancem, ki so zaradi obilnega deževja in nastalih poplav utrpeli škodo, priporočajo, da jo lahko prijavijo na spletnem mestu zavarovalnice, v najbližji poslovalnici, preko njihovih zastopnikov ali na brezplačni telefonski številki 080 19 21.

Ob tem jim prav tako svetujejo, da fotografirajo nastalo škodo in čim prej pričnejo s sanacijo, da s tem preprečijo nastanek še večje škode. Prav tako oškodovancem priporočajo, da čim prej izčrpajo vodo iz poplavljenih prostorov, saj v nasprotnem primeru cenilec ne more opraviti ogleda in oceniti višine škode. Vse večje poškodovane predmete naj zložijo na kup in jih ne odvažajo na deponijo.

Na Adriatic Slovenici zavarovancem prav tako svetujejo, da s prijavo škode ne hitijo, saj bodo to lahko nemoteno prijavili, ko bo nevarnost minila in bo možen ogled cenilcev. Sicer pa zavarovalnica prejema prijave škod na ustaljen način v primeru množičnih škod. Glede na to, da so najbolj prizadeta področja še vedno poplavljena in škoda še nastaja, nekateri kraji so nedostopni, podatkov o nastali škodi še ni, pravijo na Adriatic Slovenici, kjer sicer ocenjujejo, da bodo prejeli prek 300 prijav škod, ki lahko presežejo pol milijona evrov.