Agencija za varnost prometa: Najhitrejši včasih ne pridejo na cilj

Agencija je pripravila novo široko medijsko kampanjo "Najhitrejši včasih ne pridejo na cilj", s katero želi javnost opozoriti na pomen hitrosti, prilagojene voznim razmeram, na ustrezno varnostno razdaljo in zaviralno pot. Lani je bilo zaradi neprilagojene hitrosti zabeleženih 2.982 prometnih nesreč, šest odstotkov več kot leta 2020 (2.813). 

A velik razlog za skrb so najhujše posledice teh prometnih nesreč – lani je namreč zaradi neprilagojene hitrosti umrlo 49 ljudi , enako kot v predkovidnem letu 2019 in kar 81 odstotkov več kot leta 2020 (27). Med njimi je bilo največ voznikov osebnih avtomobilov (15) in voznikov motornih koles (14). Najpogostejši povzročitelji prometnih nesreč so bili vozniki osebnih avtomobilov. Sledijo kolesarji in vozniki enoslednih motornih vozil.

Največ smrtnih prometnih nesreč je zaradi neprilagojene hitrosti ob koncu tedna. Lani je kar 20 ljudi umrlo v soboto ali nedeljo, to pa je največ v zadnjem petletnem obdobju. Kar 18 od 49 ljudi je zaradi neprilagojene hitrosti umrlo med 20. uro zvečer in 1. uro zjutraj. Mladi vozniki, starimi 18–24 let, povzročijo skoraj štirikrat več prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti kot vozniki, stari 65 let in več.

Lani je Policija ugotovila kar 124.421 kršitev cestnoprometnih predpisov s področja hitrosti, ki sicer predstavljajo približno tretjino vseh ugotovljenih kršitev. Policija bo tako v času akcije po vsej Sloveniji izvajala poostren nadzor hitrosti "speed", ki je mednarodno usklajen in se bo izvajal na območju celotne Evrope ter ga organizira Evropska zveza prometnih policij Roadpol. Agencija in Policija znova opozarjata: "Hitreje ko vozite, siloviteje boste trčili, to pa lahko pomeni razliko med hudo prometno nesrečo in lahkim trčenjem. Dosledno upoštevajte vse omejitve hitrosti in to prilagajajte razmeram na cesti."

"Omejitve hitrosti so namenjene naši lastni varnosti"

"Slovensko javnost pozivamo, naj z umirjeno vožnjo vsakdo prispeva k varnim potem za vse udeležence. Omejitve hitrosti so namenjene naši lastni varnosti. Zmerno in odgovorno vozite zato, ker se lahko objestna vožnja  konča usodno, ne zato, da vas ne bi doletela kazen," je na novinarski konferenci izpostavil direktor Agencije za varnost prometa Jože Hribar.

Da bi še posebej radi izpostavili četrtek, 24. marca, ko bo po Sloveniji in drugih evropskih državah potekal maraton nadzora hitrosti, je opozoril Robert Vehovec iz sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi. Načrtujejo, da bodo delovali na okoli 600 lokacijah, v nadzor pa bodo vključili vsa tehnična sredstva, ki jih imajo na voljo. Policija bo tudi tokrat objavila lokacije, na katerih bodo delovali. "S tem želimo pokazati, da želimo delovati predvsem preventivno ter z željo, da bi vozniki z umirjeno in defenzivno vožnjo pripomogli k varnejšim cestam," je pojasnil. 

Anamaria Hren, vodja Sektorja za razvoj in koordinacijo varnosti cestnega prometa (AVP), je medtem izpostavila, da delež neprilagojene hitrosti med vsemi smrtnimi prometnimi nesrečami znaša kar 39 odstotkov, kar je še enkrat več kot pri vseh prometnih nesrečah. "Mladi od 18 do 24 let so statistično precej bolj rizični kot starejši vozniki motornih vozil (65+), saj povzročijo skoraj 4-krat več prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti. V letu 2021 pa so največ smrtnih prometnih nesreč povzročili povzročitelji iz starostne skupine med 45. in 54. letom starosti," je dejala.

Neprilagojena hitrost v devetih letih terjala 356 smrtnih žrtev

Med 1. januarjem in 11. marcem letos se je po trenutno dostopnih začasnih podatkih na slovenskih cestah zaradi neprilagojene hitrosti zgodilo 480 prometnih nesreč. Dve osebi sta v teh prometnih nesrečah izgubili življenje, 24 je bilo hudo, kar 197 pa lažje poškodovanih. V zadnjem devetletnem obdobju ostaja neprilagojena hitrost ključen vzrok za smrtne prometne nesreče. V obdobju 2013–2021 je zaradi tega vzroka na slovenskih cestah življenje izgubilo za kar sedem polnih avtobusov ljudi oziroma 356 oseb. "Še veliko več pa jih ostalo hudo poškodovanih, zaznamovanih za vse življenje, zaradi česar trpijo le ne sami, temveč tudi njihovi bližnji in prijatelji," še pravi Hrenova. V zadnjem petletnem obdobju (2017–2021) je bilo takih kar 1.382.

Največ povzročiteljev smrtnih prometnih nesreč starih med 45 in 54 let

Med lanskimi povzročitelji prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti izstopata starostni skupini 18–24 let in 25–34 let. Udeleženci iz teh dveh starostnih skupin so povzročili skoraj polovico, kar 1.295 vseh prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti. Največ smrtnih prometnih nesreč je bilo zaradi povzročiteljev starostne skupine  45–54 let (13 umrlih) in 25–34 let (deset umrlih). 

Resno skrb vzbuja dejstvo, sta vožnja pod vplivom alkohola in neprilagojena hitrost pogosta in žal vse prevečkrat usodna kombinacija prometnih nesreč. Lani se je od 1.513 prometnih nesreč, ki so jih povzročili alkoholizirani udeleženci, 535 pripetilo zaradi neprilagojene hitrosti, delež torej znaša dobro tretjino, so še sporočili z Agencije.

Ob koncih tedna in ponoči največ smrtnih žrtev zaradi neprilagojene hitrosti

Največ prometnih nesreč s smrtnim izidom zaradi neprilagojene hitrosti se zgodi ob koncih tedna – lani je kar 20 ljudi umrlo v soboto ali nedeljo, to pa je največ v zadnjem petletnem obdobju. Kar 18 od 49 ljudi je zaradi neprilagojene hitrosti umrlo med 20. zvečer in 1. uro zjutraj. Preplet dejavnikov za najusodnejše posledice je več kot očiten: alkohol, neprilagojena hitrost, konec tedna in nočne ure.

Podatki iz zadnjih treh let razkrivajo, da se približno tretjina vseh prometnih nesreč, ki se zgodijo zaradi neprilagojene hitrosti, zgodi v nočnem času. Približno enako razmerje v času nastanka prometne nesreče (dan/noč) je tudi pri smrtnih prometnih nesrečah, saj se jih tretjina zgodi v nočnem času.

Tunelski vid in hitrost vožnje

Med vožnjo moramo zaznati čim več podrobnosti na cesti in okrog nje. S povečanjem hitrosti se voznikovo vidno polje zožuje – to privede do t. i. tunelskega vida. Čim hitreje vozimo, tem dlje pred vozilo usmerjamo pogled in tem ožje je naše vidno polje. Zato težje zaznamo dogajanje ob cesti, kolesarje, pešce, ki želijo prečkati vozišče, in morebitna vključevanja z bočnih cest ali pa jih sploh ne zaznamo oziroma ne predvidimo dogodka, ki bi ga pri manjši hitrosti lahko, opozarjajo na Agenciji.

Če vozimo s prilagojeno hitrostjo in smo pozorni na dogajanje tudi daleč pred svojim vozilom, lahko pravočasno zaznamo prometno ureditev in dogodke ter predvidimo njihov potek in ustrezno ter varno reagiramo, dodajajo.

Manjša hitrost lahko pomeni ločnico med življenjem in smrtjo

Na podlagi statističnih podatkov je dokazano, da je ob trku vozila v pešca ali kolesarja pri 30 km/h tveganje za smrtne ali hude poškodbe pešca relativno majhno (10 %). Pri večji hitrosti se tveganje izrazito poveča. Trk avtomobila pri hitrosti 50 km/h v pešca je enak padcu z višine 9,8 m. Pri hitrosti vozila 60 km/h je verjetnost preživetja pešca samo še 10-odstotna, tveganje za smrt pa kar 90-odstotno. Omejitve hitrosti v naseljih, na območjih umirjenega prometa in območjih omejene hitrosti so namenjene predvsem zaščiti ranljivejših udeležencev v prometu (pešci, kolesarji).