Najhitrejša čezoceanka nasedla pri Kopru, nato jo je zadelo 123 raket

Rex je bil italijanski čezoceanski potniški parnik, splovljen leta 1931. Krstila sta ga italijanska kraljica Elena in kralj Viktor Emanuel III., v tistem obdobju pa je bil Rex največja potniška ladja, ki je plula pod zastavo Kraljevine Italije. Med letoma 1933 in 1935 je nosil modri trak za najhitrejše prečkanje Atlantika proti zahodu.

Med vojno je parnik nekaj časa opravljal pomorsko službo v Sredozemskem morju, ko je junija 1940 Italija vstopila v vojno, je bilo dogovorjeno, da najdejo zanj skrivališče pred zavezniškimi letali. Nekaj časa je bil zasidran v Pulju, proti koncu vojne so se Nemci odločili, da ga z vlačilci prepeljejo v Koprski zaliv, kjer je 6. septembra 1944 zaradi plitvega morja nasedel. 8. septembra 1944 so ga napadla zavezniška letala, zadelo ga je 123 raket. Ladja je po napadu štiri dni gorela, nato pa se je potopila. Leta 1950 so razbitino razrezali, na morskem dnu v Koprskem zalivu pa je še veliko njenih ostankov.

Ob okrogli obletnici zračnega napada na nasedlo čezoceanko sta izolska občina in Center za kulturo, šport in prireditve (CKŠP) v sodelovanju s filatelistom Gorazdom Budalom v četrtek pripravila spominsko srečanje, na katerem so predstavili ponatisnjeno spominsko razglednico s priložnostnim poštnim žigom in osebno poštno znamko.

Izolska podžupanja Agnese Babič je ob tem poudarila, da je imel Rex za Izolane poseben pomen. Del območja ob obalni cesti so celo poimenovali po njem. Spominsko obeležje je sicer predvideno prav v sklopu ureditve obalne ceste.

Na spominskem srečanju so spomnili še na leta 2022 izdano monografijo Rex: mit iz plitvine. Ena od soavtoric monografije, Nadja Terčon, pa je razkrila zanimivosti o razrezu mogočne potopljene ladje. Ko so jo v 50. letih prejšnjega stoletja rezali, je namreč to v majhnem in plitvem Koprskem zalivu vplivalo celo na floro in favno, del strojne opreme ladje pa je nekdanja jugoslovanska oblast uporabila na drugih ladjah.