Najdena volkova najverjetneje žrtvi krivolova

Uslužbenec Zavoda za gozdove Slovenije je bil minuli teden obveščen o najdbi dveh trupel volkov na območju občine Ribnica. Po ogledu je v skladu z navodili za ukrepanje v primeru suma nezakonite usmrtitve prostoživeče živali potrdil, da gre za sum na krivolov in da je o tem obvestil Policijo, ki vodi postopek. Kot so sporočili z Zavoda, je za kaznivo dejanje nezakonitega odvzema, poškodovanja ali usmrtitve zavarovane živalske vrste zagrožena kazen do pet let zapora.

"Zavod za gozdove Slovenije ostro obsoja vsak nezakonit odvzem zavarovanih vrst, kot je volk, iz narave in se zavzema za urejeno, zakonito in aktivno upravljanje populacij velikih zveri. Aktivno upravljanje na eni strani pomeni učinkovito varovanje človekovega premoženja z ustreznimi zaščitnimi ukrepi in na drugi strani odvzem posameznih volkov, ki se naučijo premagovati ustrezno vzdrževana zaščitna sredstva, ali pa se preveč približujejo človeku, ker izgubijo strah pred njim," so zapisali v sporočilu za javnost in dodali, da je za uspešno izvedbo aktivnega upravljanja ključno hitro ukrepanje, bodisi z varovalnimi interventnimi ukrepi bodisi z izdajanjem odločb za odstrel, za kar je pristojno ministrstvo za naravne vire in prostor. 

Se pa na Zavodu zavedo, da so ti postopki velikokrat zelo dolgotrajni, zato je toleranca lokalnih prebivalcev pogosto na preizkušnji. "Velike zveri imajo v naravi nenadomestljivo vlogo, res pa je tudi, da lahko povzročajo konflikte z ljudmi in dejavnostmi, ki jih človek izvaja v prostoru (npr. živinoreja, čebelarstvo). Zavod za gozdove Slovenije že vrsto let išče najboljše rešitve za preprečevanje napadov zveri na domače živali. Kot najbolj učinkovite so se pokazale visoke elektromreže, predvsem v kombinaciji s pastirskimi psi. Strokovnjaki se zavedajo, da ni ene univerzalne rešitve za vse, zato iščejo nove možnosti varovanja. Ko so te izčrpane, Zavod za gozdove Slovenije zagovarja hitro izdajanje odločb za odstrel, da se prepreči nadaljnja škoda ali približevanje volka človeku," še pojasnjujejo.

Kakšni so pogoji za odstrel volka?

Pogoje določa tako mednarodna kot slovenska zakonodaja. Ministrstvo za naravne vire in prostor je leta 2020 sprejelo Smernico za dokazovanje pogojev za odvzem volka iz narave z odstrelom, ki določa, da je odstrel volka pri nas upravičen, če z odstrelom preprečujemo prenos pasjih genov v volčjo populacijo (odstrel križancev med volkom in domačim psom), če volkovi ogrožajo zdravje in varnost ljudi in če volkovi povzročajo večjo gospodarsko škodo. Smernica glede slednjega pravi, da lahko nastanek resne škode opredelimo, ko se na območju določenega volčjega tropa v obdobju treh mesecev pojavijo trije napadi volkov na večje pašne živali ali devet napadov volkov na drobnico. Izčrpane morajo biti tudi vse druge racionalne možnosti, kar v primeru preprečevanja škode na pašnih živalih pomeni ustrezno zaščito le-teh. Na Zavodu izpostavljajo, da je pomembno, da ministrstvo odločbe za odstrel po izpolnitvi pogojev izdaja hitro in dosledno spoštuje sprejeto smernico, saj bo le tako odvzem volka pripomogel k zmanjšanju škod.

Miha Marenče, vodja sektorja za načrtovanje razvoja gozdov na Zavodu za gozdove Slovenije, pojasnjuje, da Zavod za gozdove zagovarja tako izvajanje preventivnih ukrepov, podprtih s strani države, kot poseganja z odstrelom v populacije rjavega medveda in volka na podlagi izdanih dovoljenj in pod strogo nadzorovanimi pogoji, saj bomo le tako lahko dolgoročno zagotovili sobivaje ljudi in velikih zveri v istem prostoru. 

Tri velike vrste zveri, a premalo strnjenih gozdnih kompleksov

Kot opozarja, je Slovenija ena izmed redkih držav v EU, ki ima ohranjene vse tri vrste velikih zveri (rjavi medved, volk in ris). Žal pa nimamo velikih strnjenih gozdnih kompleksov, ki bi zagotavljali 'samostojni' življenjski prostor za velike zveri, zato so konflikti z njimi neizogibni. Ker populaciji volka in medveda v Sloveniji naraščata, je za dolgoročno ohranjanje vrst ključno, da ju ljudje sprejemajo v naravnem okolju. 

Marenče še pojasnjuje, da imajo volkovi razvit sistem samoregulacije, ki preprečuje, da bi se na določenem območju prenamnožili. Vsak trop volkov tako živi na svojem teritoriju, ki ga brani pred sosednjimi tropi in v Sloveniji v povprečju obsega 400 km2 (40.000 ha). Rast številčnosti volkov v Sloveniji je bila tako v preteklih letih predvsem posledica prostorskega širjenja populacije proti severu in severozahodu Slovenije. "Zavod za gozdove Slovenije podpira prizadevanja za optimizacijo postopka za poseg v populaciji volka in medveda z odstrelom, ki glede na njuno ugodno stanje vključuje tudi zmanjšanje stopnje zavarovanja glede na Habitatno direktivo," dodaja Marenče.