Najbolj usodna gora letos Prisojnik

Gorska reševalna zveza Slovenije (GRZS) bo v letu 2010 zabeležila manj reševalnih akcij in ponesrečenih v gorah, vendar zaradi plazov več mrtvih gornikov kot lani. Obisk gora trenutno odsvetujejo, saj se zapadli sneg še ni prijel podlage, najboljša zaščita pa po njihovih besedah še vedno ostaja znanje.

Podatki za leto 2010 so sicer še nepopolni, do konca novembra pa so na zvezi zabeležili 338 akcij (lani 391), 357 ponesrečencev (lani 456), od tega 27 mrtvih gornikov (lani 24). Večje število mrtvih pripisujejo katastrofalni zimi, saj je v prvih treh mesecih letos pod plazovi umrlo sedem ljudi.

V dveh primerih (na Voglu in Krvavcu) sta pod plazom umrla smučarja, ki sta zapustila urejene proge, na Zelenici pa smučar, ki je pešačil po dostavni poti do postaje. Po zimski sezoni so med razlogi za smrtne žrtve v slovenskih gorah prevladovali bolezenska stanja (predvsem kap), slaba fizična pripravljenost planincev in vremenske razmere, med vzroki za nesreče pa padci in zdrsi, je pojasnil predsednik komisije za informiranje in analize GRZS Jani Bele.

Najbolj usoden Prisojnik, največ ponesrečencev iz zahodnih držav

Najpogostejše poškodbe so bile letos na spodnjih okončinah, po resnosti poškodb pa so na prvem mestu poškodbe glave, zato Bele svetuje uporabo čelade tudi zunaj območja nevarnosti proženja kamenja. Če so pred leti med ponesrečenci v slovenskih gorah prevladovali Čehi, Poljaki in Madžari, so letos prednjačili planinci iz zahodnih držav.

Med gorami je bil po številu smrtnih žrtev letos najbolj usoden Prisojnik (4 mrtvi), manjše število akcij in ponesrečencev v vsem letu pa na GRZS sicer pripisujejo slabšemu vremenu in posledično manjšemu obisku gora. Domnevo potrjuje tudi podatek, da so v treh dneh lepega vremena ob nekem koncu tedna zabeležili kar 14 reševalnih akcij.

Največ reševalnih akcij na Tolminskem

Gorska reševalna služba v Sloveniji deluje prek 17 društev in postaj, ki sodijo pod Upravo RS za zaščito in reševanje. Največje območje pokriva ljubljanska služba, ki pa je letos v sredogorju zabeležila le 20 nesreč, je povedal Bele. Največ reševalnih akcij, kar 73, so imeli na Tolminskem (petina reševalnega dela v državi).

V večini primerov je šlo za negorniške nesreče, saj gre za tako imenovano dolino adrenalina, kjer po številu ponesrečencev prednjačijo padalci. V posameznih dneh se pod tamkajšnjim nebom s padali spušča več kot 200 ljudi, reševalci pa sicer v Sloveniji opažajo porast števila nesreč pri aktivnostih v zraku in drugih adrenalinskih športih.

Nesrečni ponedeljek

Analiza reševalnega dela v letu 2010 je še pokazala, da sta najbolj usodna meseca julij in avgust, ko je obisk gora največji, med dnevi v tednu pa ponedeljek. V času največje sezone se zgodita dve tretjini nesreč, zato po postajah, društvih in na brniškem letališču organizirajo dežurstvo, ki bi ga radi podaljšali na celo leto. Na Brniku bi tudi radi uredili profesionalnost dežurnih helikopterskih ekip, je še dodal podpredsednik GRZS Franc Miš.

Pred zimskim obiskom gora na GRZS poleg obvezne opreme priporočajo predvsem znanje, ki naj bi bila najboljša zaščita. Plazovni trojček (žolna, sonda in lopata) po besedah Beleta ne zagotavlja preživetja pod snegom, veča pa njegove možnosti. Poleg tega Bele priporoča tudi nahrbtnik z zračnimi blazinami, ki omogoča "plavanje v plazu".