Biserka Marolt Meden, predsednica Srebrne niti, opozarja na to, da v epidemiji naredimo premalo za starejše: "Takoj ko je bila razglašena epidemija (drugi val), so bili skoraj v celoti ukinjeni vsi obiski v domovih starejših, kar predstavlja eno najhujših travm tako za stanovalce domov kot za njihove bližnje. Skrbno načrtovane sive in rdeče cone so se ob hitrem širjenju okužb v domovih starejših izkazale za nezadostne".
Prepuščanje starejših na milost in nemilost smrti
"Priča smo gerontocidu," je dejala za STA. Tudi starejši po njenih besedah pritrjujejo temu, da se dogaja gerontocid, torej ubijanje starejših ali prepuščanje starejših na milost in nemilost smrti.
Prepričana je, da so zato, ker odločevalci preko poletja niso poskrbeli za regijske ali občinske centre, kamor bi lahko namestili ali zdrave ali okužene in bolne stanovalce domov, danes v ospredju telovadnice: "Pričakujemo ohranjanje osnovnega dostojanstva starejših! Zagotovo so še druge možnosti, predvsem za umik zdravih iz domov in ne okuženih ter bolnih."
"Odločevalci so naredili premalo in sramotno je, da se s tisto malo narejenega hvalijo. Domove starejših so ponovno pustili na cedilu. Poleti so pripravili le protokole, namesto da bi se resno lotili ukrepov za obvladovanje epidemije. Namesto, da bi končno podpisali nove kadrovske normative v socialni oskrbi in zdravstveni negi. Namesto, da bi za ves čas dela v nemogočih razmerah zagotovili ustrezno nagrajevanje zaposlenih. Preleti letal, prepevanje na dvoriščih, zahvale na novinarskih konferencah niso dovolj," je ostra.
Vsi prebivalci imamo enake pravice
Kot opozarja, se zdi se, da poteka tudi tiho triažiranje starejših, saj se je, recimo, direktor celjske bolnišnice na novinarski konferenci 3. 11. 2020 zahvalil domovom starejših, ki so v drugem valu bolje organizirani in v rdečih conah na nek način zadržujejo starejše, da ne preobremenjujejo bolnišnic … Takšne odločitve pomenijo neenako obravnavo starejših, je jasna.
"Še vedno vztrajamo, da imamo vsi prebivalci Slovenije enake pravice iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja in enak dostop do ustreznega zdravljenja. In tudi rdeče cone niso bolnišnice."
V Srebrni niti pritrjujejo vsem tistim, ki pravijo, da maloštevilni zaposleni v domovih delajo toliko kot sploh zmorejo in se jim zato zahvaljujejo, a svarijo, da je to bistveno premalo za kakovostno oskrbo stanovalcev. Saj končno stanovalci plačujejo za dobro in ne za pomanjkljivo oskrbo, izpostavljajo.
Ko starejši obleži za več tednov, obleži za vedno
Kot je poudarila Maroltova, se je treba vprašati, kako je s starejšimi, ki imajo zdaj slabšo oskrbo. "Ali so strokovnjaki ugotavljali tudi, kako je z gibalnimi sposobnostmi starejših, ki jih ne morejo posedati, ne sprehajati in so obležali v posteljah, zaprti vsak v svojo sobo? Ko starejši obleži za več tednov, obleži za vedno. Mnogi tudi lačni (ker jih nima kdo hraniti), dehidrirani in depresivni. Tega pri nas nihče ni raziskoval."
Kot pojasnjuje, so v tujini na to temo objavili več člankov. "Vladi Velike Britanije je Amnesty International poslal 50-stransko poročilo o zlorabah starejših v času pandemije. Ugotovili so, da so bili starejši med pandemijo v domovih za starejše zanemarjani. Po mnenju Inštituta Frameworks, ki je objavil članek v Stanford Social Innovation Review, se je v času pandemije razbohotil starizem."
Pridružujejo se pozivu državnega sekretarja Uršiča, naj direktorji domov starejših blažijo stiske stanovalcev in jim omogočijo ne samo telefonske in video klice, ampak tudi obiske sorodnikov, ki tudi pomagajo pri njihovi oskrbi. Zagotovo pa to velja za umirajoče starejše, ki si zaslužijo prijazno besedo in stisk roke ne samo duhovnika, ampak tudi od sinov in hčera. Seveda ob vsem upoštevanju nujnih varovalnih ukrepov. Spoštovanje ukrepov je nujno za vse: zaposlene in prostovoljce, ki so nujno potrebni v teh dneh, dodaja. "Pričakujemo, da NIJZ temeljito razmisli o ukrepih, ki jih predlagajo ob ponovnih pojavih okužb v domovih. Samo hrana in plenica namreč še zdaleč nista dovolj."
KOMENTARJI (133)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.