'Najpogostejši stavek, ki ga slišim, je: Do srede res ne bi mogel čakati'

"Bolezni in težave ne poznajo ne praznikov ne dni v tednu ... Dogajajo se vsak dan, sproti, vedno znova. Dalj ko čakaš, večji je zalogaj. Je mogoče preživetje družbe z zdravstvom, zaprtim štiri dni? Seveda, a veliko težje. Ne le zato, ker lahko nekatere težave počakajo dva dni, štiri pa bistveno težje, ampak tudi zaradi zaposlenih in oskrbe bolnikov. Če bi delo pričeli po štirih dneh, bi nas pričakal bistveno večji in težje obvladljiv val ... Bolniki bi čakali dlje in na koncu bi jim bilo namenjeno v gneči še manj pozornosti," v svojem zapisu opozarja družinski zdravnik Rok Ravnikar. 

Ob katastrofah se še dodatno zavemo, da še zdaleč nismo samotni otočki, ampak že v vsakodnevnih dejavnostih zelo odvisni drug od drugega, dodaja. Modro se mu zdi, da se je zagotovilo delovanje vseh kritičnih služb za sicer dela prosti dan prostovoljstva. "Še posebej sem hvaležen, da je kot kritična infrastruktura obravnavan tudi vrtec, saj bi imelo sicer praznično delo še eno dodatno skrb več, s katero se sicer v službah z režimom 24/7/365 ukvarjamo ob vikendih in nočeh. Že samo zagotavljanje zdravstva kot kritične infrastrukture pomeni zagotovitev administratorjev/receptorjev, sester, zdravnikov, reševalne službe, patronažne službe, lekarne – in otroško varstvo za vse te zaposlene z otroki takšno organizacijo omogoči ali vsaj ključno olajša." 

Ravnikar sicer pravi, da ne zna oceniti, kako polne bodo danes ordinacije. "Po prvih urah kaže, da ljudje zaupajo zdravstvu in so se ter se bodo danes oglasili, ko so našo pomoč potrebovali. Zagotovo je delujoče zdravstvo danes ena zelo koristna stvar za ljudi, še posebej na prizadetih območjih ... Daje jim tudi občutek normalnosti, da se življenje vzpostavlja nazaj."

In ne samo zdravniki, na današnji dan solidarnosti delajo še številni drugi zaposleni v kritični infrastrukturi, ki so jih s posebno odredbo uvrstili med izjeme. 

Številni ljudje, ki danes ne delajo, pa so se odpravili na pomoč drugim.