
Več kot 57 odstotkov slovenskih državnih cest ima po raziskavi evropskega neodvisnega programa ocene varnosti evropskih cest EuroRAP, ki razkriva na stotine cest po Evropi, na katerih so nesreče s smrtnim izidom ali hudimi poškodbami nekaj vsakdanjega in predvidljivega, oznako visoka oziroma srednje-visoka stopnja tveganja. "V zadnjem desetletju smo uredili avtoceste, v naslednjih desetih letih pa moramo nekaj ukreniti tudi na področju varnosti na regionalnih cestah," pravijo predstavniki Avto-moto zveze Slovenije, ki sodelujejo v raziskavi.

Skupaj premagajmo črno statistiko naše prometne varnosti!
Predsednik AMZS dr. Danijel Starman se strinja, da so ceste pogosto velik dejavnik tveganja v prometu. Po njegovih besedah mnogi nevarni cestni odseki ne odpuščajo vozniških napak in na kritičnih mestih pomembno prispevajo k žalostni statistiki poškodovanih in mrtvih na naših cestah! "Ravno zaradi slednjega smo v AMZS že od leta 2003 člani projekta EuroRAP, ki nam kaže pot in način, kako lahko naredimo tudi ceste bolj varne, bolj prijazne do vozniških napak. Vendar le pobuda civilne družbe ni dovolj, želimo si odgovornega sodelovanja in celovite podpore drugih strokovnih ustanov. Zato smo k aktivnemu partnerskemu sodelovanju povabili ministrstvo za promet, Direkcijo RS za ceste, policijo, DARS ter Fakulteto za gradbeništvo oziroma Prometnotehniški inštitut,“ pojasnjuje.
Zmanjšanje števila umrlih in težje poškodovanih skozi skrbno izdelan program sistemskega testiranja nevarnosti in pomanjkljivosti na cestah je osnovni cilj projekta EuroRAP tudi v Sloveniji.
Direkcija RS za ceste: Namesto 400 dobimo 200 milijonov
Na Direkciji RS za ceste so izračunali, da bi morali v primeru, če bi želeli nadomestiti pomanjkljivosti na državni cestni infrastrukturi, v prihodnjih desetih letih zagotoviti med 350 in 400 milijonov evrov za investicije in investicijsko vzdrževanje državnega cestnega omrežja. Danes se ta vsota giblje med 150 in 200 milijoni evrov, je dejal direktor direkcije Robert Ficko.
Iz programa ocene varnosti izhaja, da se je v obdobju med letoma 2006 in 2008 na regionalnih cestah zgodilo 64 odstotkov prometnih nesreč s težko poškodovanimi ali mrtvimi, na glavnih cestah 25 odstotkov, na avtocestah in na hitrih cestah pa 11 odstotkov.

Robert Štaba, vodja projekta EuroRAP Slovenija, pravi, da si Slovenija glede na uspešno implementacijo programa v državah EU ne more in ne sme dovoliti manjko na tem področju. "Program zagotavlja zelo operativen premik od besed k dejanjem na področju vloge ceste kot enega izmed elementarnih elementov celotnega sistema prometne varnosti. Postavlja in odpravlja tudi vzrok in odgovornost infrastrukture v primerih prometnih nesreč,“ še dodaja.
EuroRAP razkriva na stotine cest po Evropi, na katerih so nesreče s smrtnim izidom ali hudimi poškodbami nekaj vsakdanjega in predvidljivega – ter nekaj, čemur bi se lahko izognili, če bi uvedli spremembe pri načrtovanju in ureditvi cest. Število hudih prometnih nesreč bi lahko zmanjšali za več kot polovico, če bi z vidika varnosti ceste posodobili – poskrbeli za varna križišča in odbojne ograje ob cestah, uredili razvrstilne prometne pasove v križiščih in prometno signalizacijo.
STATISTIKA:
– 57,4 odstotka (3728km) državnih cest ima visoko oziroma srednjo-visoko stopnjo tveganja,
– 13,9 odstotka cest ima nizko stopnjo tveganja, 6,4 odstotka nizko-srednjo ter
– 20,2 odstotka srednjo stopnjo tveganja. Avtoceste in hitre ceste so ceste le z nizko, nizko-srednjo ali s srednjo stopnjo tveganja.
15 odstotkov izmed težko poškodovanih ali mrtvih udeležencev so pešci ali kolesarji, 18 odstotkov je motoristov, 38 odstotkov voznikov osebnega avtomobila ter 23 odstotkov sopotnikov.
2/3 (64 odstotkov) prometnih nesreč s težko poškodovanimi ali mrtvimi se je zgodilo na regionalnih cestah, 25 odstotkov na glavnih cestah, 11 odstotkov pa na avtocestah ali hitrih cestah.
11,3 odstotka vseh prometnih nesreč na regionalnih cestah so trki z živalmi.
Enajstkrat višjo stopnjo tveganja imajo regionalne ceste v primerjavi z glavnimi cestami.
KOMENTARJI (31)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.