Lestvica 100 najbogatejših Slovencev se je močno prečistila: izpadli so tajkuni, večina pidovskih mogotcev in državnih direktorjev. Od tistih, ki so tokrat na njej, pa številni ne želijo stopiti pred kamero. To je slabo za posel, pripovedujejo, takoj te obišče davčna inšpekcija in še številke niso povsem realne.
Kar pa je ključno: na lestvici je veliko družinskih podjetij, ki so šla na tuje – tako zaradi širšega trga kot slabih gospodarskih razmer doma. Med najbogatejšimi pa je prvič tudi kmet: Jožef Magyar iz Lendave, ki je ocenjen na 15,5 milijona evrov.
Najbogatejši kmet v državi
70-letni Magyar je na čelu Kmetijskega gospodarstva Lendava, ki je največji slovenski pridelovalec žit in zaposluje 37 družin. Tudi sam že 50 let trdo dela in da bi se temu odpovedal in denar, ki ga je pošteno zaslužil, zapravil kje v tujini, mu ne pride niti na misel.
Sicer pa podjetja, ki so ljudem na lestvici prinesla bogastvo, poslujejo pretežno s tujino. "To je značilnost vseh uspešnih podjetij v Sloveniji, Slovenija je pač premajhna, da bi tu naredil veliko podjetje," je to dejstvo komentirala urednica revije Manager, ki lestvico sestavlja, Vita Cajnko Javornik.
Zahtevne so banke, pa birokracija, zato je tujina pravzaprav edini način. Kako težko je uspeti pri nas, ve Joc Pečečnik. Z naložbami doma sem izgubil vse, pravi. Če ne bi bilo teh, bi imel danes še več. Zato ga ne čudi, da se mlada in uspešna podjetja selijo v tujino. "Če v tujini ustvarjaš novo gospodarsko dejavnost, je veliko vzvodov in država ti dejansko pomaga, da začneš, ker je to interes države, da ustvarjaš nova delovna mesta. Pri nas ni tako," je povedal.
Tudi odnos do uspeha in bogastva je pri nas še vedno negativen – če si bogat, si nepošten. Tako številni novinci na Managerjevi lestvici burno reagirajo, ko jim sporočijo, da so bili nanjo uvrščeni.
Tajkuni odleteli z lestvice
Slabo luč na najbogatejše mečejo tudi tajkuni, ki so ves čas tesno povezani s politiko. Večina jih je sicer izpadla z lestvice in nekateri so pristali v priporu. Med njimi Tomaž Lovše, ki je še pred tremi leti z 80 milijoni evrov premoženja zasedal tretje mesto na lestvici, še lani pa je bil 13. najbogatejši Slovenec. Priprt je že od avgusta, upnike naj bi oškodoval za skoraj 10 milijonov evrov in jutri bo jasno, ali mu bo sodišče pripor še podaljšalo.
Z lestvice je izginila tudi družina ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Na seznamu ni več Tomaža Ročnika, še enega od privatizacijskih tajkunov, ki so ga spomladi začasno priprli zaradi domnevnega večmilijonskega oškodovanja družb. Tudi Bahtijarja Bajrovića, lastnika Sportine, ni več med najbogatejšimi. Potem ko je priznal krivdo pri preprodaji delnic Istrabenza, je bil obsojen na pogojno kazen osmih mesecev zapora.
A nekaj bogatašev, ki jih preiskuje policija ali so celo med obsojenimi, je še na seznamu. Igor Lah, sploh prvi obsojeni privatizacijski mogotec pri nas, je še vedno pri vrhu, in sicer na šestem mestu lestvice. Precej za njim sta Franc Riemer in Dari Južna. Prvega je NLB ovadila, ker naj bi posojilo zavaroval z domnevno ponarejeno umetniško sliko, drugi, lastnik novomeškega podjetja CGP, pa mora zaradi zlorabe položaja in pranja denarja plačati več kot milijon evrov kazni.
Med obsojenimi, ki so dolgo veljali za najbogatejše, na seznamu pa jih več ni, so tudi Bine Kordež, Ivan Zidar in Boško Šrot, sicer skrit za Danijelo Rakovič. Nikoli pa ni bilo na seznamu Igorja Bavčarja, svoje posredno lastništvo v Istrabenzu, dokler je bil ta še kaj vreden, je namreč uspešno skrival. Tako kot Šrot je bil tudi Bavčar letos nepravnomočno obsojen na več let zapora.
KOMENTARJI (242)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.