Naj zmaga dobro nad zlim

Novoimenovani ljubljanski nadškof Anton Stres poudarja, da je božič najprej praznik človekovega dostojanstva. ''V krščanski veri so največji prazniki velikonočni, božični pa so najbolj priljubljeni.'' Božič ima po njegovem mnenju ogromno dimenzij, od snežne romantike, božičnih navad, jaslic in polnočnice do tiste prave verske vsebine, ki je za kristjane smisel praznika.

Poudarja tri vrednote: spoštovanje vsakega človeka in njegovega dostojanstva, solidarnost in zaupanje, ki izhajajo iz vere, da je Bog postal človek. ''Spoštovati je treba vsakega človeka in njegovega dostojanstva nima nihče pravice poteptati. Če je Bog postal človek, potem to pomeni, da je biti človek nekaj zelo velikega.'' Obenem po nadškofovih besedah govori o solidarnosti, ki presega to, da drugemu nekaj daš, ampak pomeni, da se mu približaš in mu poskušaš biti čim bolj blizu. In to, dodaja, pravzaprav je božič – božja solidarnost, da je Bog prišel živet človeško življenje. Tretja vrednota je zaupanje. Kristjani verujejo, da se je Bog, ko je postal človek, zavezal z ljudmi in lahko zato vedno zaupajo v njegovo dobroto in spremstvo, takšno zaupanje pa je v življenju zelo pomembno, pojasnjuje.

Dogodek Jezusovega rojstva je opisan v Svetem pismu, ki pravi, da sta se Jožef in Marija odpravila v Betlehem v času, ko je bila Marija že visoko noseča. V Betlehemu nista našla prenočišča, zato sta se zatekla v hlev, kjer je Marija rodila Jezusa in ga položila v jasli, ker druge postelje zanj nista imela. V spomin na ta dogodek kristjani postavljajo jaslice. Čeprav je Jezusovo rojstvo, po katerem od 6. stoletja dalje štejemo leta, zgodovinsko dejstvo, natančnega dneva njegovega rojstva ne poznamo, so zapisali na Tiskovnem uradu Slovenske škofovske konference. Tisti, ki so določali datum praznovanja tega dogodka, pa so po njihovih navedbah izbrali dan v času, ko se začnejo dnevi po zimskem enakonočju spet daljšati.

Najprej jabolka, nato steklene krogle

Praznovanje v tem času ima sicer korenine še v predkrščanskih časih, ko so mnoga ljudstva častila nastop zimskega solsticija, ki s podaljševanjem dneva simbolizira zmago dobrega nad zlim. Kot pojasnjuje evangeličanski škof Geza Erniša, so že pred nastopom krščanstva v tem času okrasili prebivališča z zelenjem. Krščanstvo je poganskim navadam in verovanjem najlaže konkuriralo tako, da jih je sprejelo za svoje in jim vdihnilo novo vsebino. Tako imajo določeni krščanski običaji korenine v poganskih navadah, je dodal. Današnje božično drevesce izvira iz časov protestantizma v Nemčiji, kot znak zmage življenja nad smrtjo ga je uvedel začetnik protestantizma Martin Luther, navaja. Sprva so ga okraševali z jabolki, orehi in igračami, šele okoli leta 1880 pa so postale kot okraski moderne steklene krogle, ki spominjajo na darila treh modrih z Vzhoda.

V Veliko Britanijo je po njegovih navedbah običaj prinesel nemški princ Albert, mož kraljice Viktorije, in svet je sledil modi. Običaj se je v drugi polovici 19. stoletja uveljavil tudi v katoliških deželah v Evropi, v naše kraje pa je božično jelko prinesla princesa Henrietta, ki se je poročila s Habsburžanom Karlom. Običaj se je v drugi polovici 20. stoletja razširil iz mest tudi na podeželje, v času socializma pa so drevesce imenovali novoletna jelka. Prav tako tudi božično obdarovanje izhaja iz časov reformacije.

Luther se je namreč zavzemal, da bi se namesto na miklavževo, 6. decembra, obdarovali na predbožični večer, ko se verniki spominjajo rojstva božjega sina, ki je kot božje darilo. "Tako kot nas je obdaril Bog, naj bi tudi mi obdarili svoje najbližje," je omenil evangeličanski škof. Pri tem je pomembno, da si namesto ali poleg materialnih dobrin podarjamo tudi prijateljstvo, iskreno ljubezen in svoj čas.