'Naj se vidita blišč in beda slovenskega turizma!'

Potem ko je ministrstvo po končani glavni turistični sezoni ocenilo, da je bila ta boljša, kot so si upali napovedovati, sindikati turističnih delavcev opozarjajo na nevzdržne razmere, s katerimi se spopadajo zaposleni v turizmu. Medtem ko je hotelirstvo s turizmom eno največjih gonil zaposlovanja in gospodarskega prihodka v evropskem prostoru, je pri nas situacija drugačna, pravijo v Sindikatu delavcev gostinstva in turizma Slovenije.

Sindikat: To so utrujeni in nezadovoljni delavci

Kljub dobrim rezultatom se namreč plače zaposlenih v turistični in gostinski dejavnosti v letošnjem letu še vedno niso uskladile in so še vedno na repu vseh slovenskih plač. Velika večina plač ne dosega 600 evrov mesečnega izplačila, Število oddelanih in neplačanih presežnih ur se je povečalo, količina dela prav tako, saj ljudje odhajajo in zapuščajo slabo plačano in necenjeno delo v gostinstvu. "So utrujeni in nezadovoljni gostinski delavci. Postali so blago v najbolj perspektivni panogi slovenskega gospodarstva,'' opozarjajo sindikati. Dodajajo, da sta gostinstvo in turizem dejavnosti, ki sta popolnoma odvisni od ljudi, ki v njej delajo, a tega menedžerji in lastniki ne vidijo.

Do konca maja bi se morali sindikati in delodajalci dogovoriti o uskladitvah najnižjih osnovnih plač in regresu za letni dopust. "Sedaj smo že na polovici oktobra pa do dogovora še vedno ni prišlo. Sindikat je dal pobudo, pa delodajalci niso našli časa za pogajanja. Pripravljajo svojo analizo, s katero bodo skušali ves finančni neuspeh podjetij, vse slabe naložbe in dolgove, ki izvirajo iz financiranja, prenesti na zaposlene. Kriza je tu! Finančna in moralna. Delo na črno cveti, najboljši kadri odhajajo v tujino, mladi dela v turizmu ne vidijo kot svoje sanjske službe,'' so nad delom vlade razočarani v sindikatu, kjer bodo zato nadaljevali akcijo deljenja letakov, s katerimi opozarjajo na razmere in položaj zaposlenih. V torek bodo tako letake delili tudi na prireditvi Gostinsko turistični zbor, ki jo organizirajo delodajalci v Radencih. "Naj se vidita blišč in beda slovenskega turizma!'' pravijo.

Zaradi zelo slabega položaja zaposlenih v panogi, za katero po mnenju predstavnikov sindikatov vsi po vrsti govorijo, da predstavlja prihodnost slovenskega gospodarstva, so julija omenjene letake delili turistom na slovenski obali, Bledu in v Bohinju. Na letakih so sicer v različnih jezikih opisane delovne razmere in socialni položaj natakarjev, sobaric, kuharjev, receptorjev in drugih zaposlenih v slovenskem turizmu. Nadaljevali so tudi v Ljubljani, na Celjskem in Štajerskem.

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Slovenska turistična organizacija sta nedavno predstavila rezultate slovenskega turizma po glavni turistični sezoni 2012. Sezona je bila po besedah mag. Marjana Hribarja zelo dobra, boljša, kot so si upali napovedovati. Zabeleženih je za 3,1 odstotka več prihodov in za 1,4 odstotka več prenočitev turistov kot v enakem obdobju lani. Prihodov tujih turistov je bilo za 6,1 odstotka več, prenočitev, ki so jih ustvarili, pa za 5,6 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Pozitivna je tudi rast prihodkov iz naslova turizma, ki znaša 3 odstotke.

Ministrstvo: prihodnje leto več sredstev

Prihodnje leto pa bo za promocijo slovenskega turizma namenjenih več kot šest milijonov evrov, je danes v Radencih dejal Hribar. V prihodnjem letu je samo proračunskih sredstev za promocijo v proračunu predvidenih 800.000 evrov več, ob tem da bo imela slovenska turistična organizacija na voljo več kot dva milijona dodatnih evropskih sredstev za promocijo, kar pomeni da bo praktično vrzel, ki je nastala ob varčevalnih ukrepih, s temi dodatnimi ukrepi praktično zapolnjena, je dodal.

Za začetek prihodnjega leta je Hribar napovedal zelo obsežen razpis za turistično infrastrukturo in dodatna sredstva za promocijo slovenskega turizma, to bo triletni projekt v višini okoli 10 milijonov evrov. Upravičenec bo znova Slovenska turistična organizacija (STO) s partnerji.

Letos je bilo za programe STO oziroma promocijo na voljo nekaj čez šest milijonov evrov, kar je v bistvu več kot je bilo v letu 2011, ko jih je bilo največ doslej. Sicer pa država namenja za dejavnost okoli 25 milijonov evrov, ko govorimo še o investicijah na osnovi evropskih sredstev, je še povedal.