'Naj roko dvigne tisti, ki ne pozna nobenega prekarca'

Civilna družba se s prekarnostjo ukvarja že vrsto let, danes pa je organizatorjem konference – Inštitutu za študije prekariata – uspelo združiti vse ključne deležnike, ki imajo moč in vpliv za to, da zmanjšajo obseg in posledice prekarnosti. Konferenca je še toliko bolj pomembna, ker so udeležbo potrdili kar štirje ministri aktualne vlade – ministrica za delo Ksenija Klampfer, minister za izobraževanje Jernej Pikalo, ministrica za pravosodje Andreja Katič, minister za javno upravo Rudi Medved, poleg njih pa še Aleš Cantarutti, državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, Anja Kopač Mrak kot predstavnica vlade, Jadranko Grlić, glavni inšpektor za delo, in predsednik državnega zbora Dejan Židan. To, da so vsi od naštetih sprejeli sodelovanje v dogodku, priča o tem, da je vztrajnost inštituta imela učinek, so prepričani organizatorji.

Leta 2017 322 tisoč prekarcev

Direktor Inštituta za študije prekariata Črt Poglajen je uvodoma izpostavil, da je leta 2017 v eni od prekarnih oblik delalo okoli 322.000 ljudi, kar predstavlja 35 odstotkov vseh delovno aktivnih. Ob tem je opozoril, da gre za delavce, ki imajo za sabo družine, za katere morajo skrbeti. Hkrati pa opozarja, da opažajo tudi pri delu za nedoločen čas elemente prekarnosti – če si ljudje ne morejo privoščiti dostojnega življenja ali če morajo delati prekomerno.

Prva govornica, ministrica za delo Ksenija Klampfer, je poudarila, da se je že na začetku mandata zavzela, da bo sprejemala ukrepe, ki bodo širjenje prekariata zajezili, in še vedno ima namen to zavezo uresničiti. Da bi na ministrstvu pridobili celovit pregled nad obsegom prekarnosti, so pristopili k sofinanciranju projekta MAPA – ki pomeni multidisciplinarno analizo prekarnega dela – pravni, ekonomski, socialni in zdravstvenovarstveni vidiki. Raziskovalno delo bo trajalo 24 mesecev. Že 19. aprila je potekal posvet državnega sveta o prekarnosti in ukrepih na sistemski ravni. Končna ugotovitev je bila, da ima prekarno delo številne negativne posledice tako za individualne kot kolektivne pravice delavcev, zdravje, sisteme socialne varnosti in družbe kot celoto. Prepričana je, da se je mogoče proti temu fenomenu boriti le sistemsko, s celovitim naborom ukrepov. Ob tem veliko upov polaga ravno na medresorsko delovno skupino, za katero je predvideno, da bo predlog ukrepov pripravila do prihodnje pomladi.

Prekarnost negativen produkt globalizacije

Minister za izobraževanje Pikalo je poudaril, da se zaradi globalizacije spreminjajo oblike dela in se bodo še spreminjale. Prekarnost je eden od negativnih produktov. Prepričan je, da moramo ločiti med tistimi, ki so bili pahnjeni v tovrstno obliko dela, in tistimi, ki so si jo izbrali in v tem vidijo dobro priložnost. Pikalo meni, da nas morajo skrbeti prvi, in te tvorijo večino, a ne smemo pozabiti tudi na drugo skupino.

Državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Aleš Cantarutti je pozval k oblikovanju ustreznih pravnih okvirov za obe skupini prekarnih delavcev. Ob tem je poudaril pomen ljudi z znanjem in veščinami in dodal, da je treba podjetja spodbujati, da za ohranitev konkurenčnosti v ospredje postavijo človeka. Ugodne učinke naj bi imeli tudi usposabljanje, vajeništvo in zgledovanje po nekaterih tujih investitorjih v Sloveniji, ki zgledno skrbijo za zaposlene.

S prekarnostjo se srečujejo tudi na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Kot je omenil Pikalo, dograjujejo oblike pripravništva, da ne bi bilo več treba plačevati za to, da se nekoč pride do učiteljskega poklica. Spopadajo se tudi z umeščanjem strokovnih izpitov, ki "pogojujejo neke vrste prekariat", saj zaposlitev za nedoločen čas, preden so opravljeni, ni mogoča, in prakso zaposlovanja učiteljev za 10 mesecev.

Tudi redne zaposlitve imajo vse več elementov prekarnosti

Porast prekarnih oblik dela vpliva ne samo na ekonomski status posameznika, ampak tudi na njegov splošni položaj v družbi, je izpostavila ministrica za pravosodje Andreja Katič. Na prekarnost gleda širše – sem po njenem mnenju spadajo tudi tiste oblike dela, ki ne vključujejo vseh pravic, ki jih imajo zaposleni za nedoločen čas in polovični delovni čas. Ministrica, tako kot je uvodoma že omenil Poglajen, opaža tudi, da imajo redne zaposlitve vse več elementov prekarnosti.

Fleksibilnost je namreč prinesla nepredvidljiv delovni čas in prihodke, nestabilnost in v večini tudi preobremenjenost. Skrbi jo, v katero smer se družba razvija. Tudi zdaj, ko opažamo gospodarsko rast, se pravice delavcev zmanjšujejo na račun dobička podjetij, opozarja Katičeva. Na ministrstvu bodo po njenih besedah prekarnost naslovili v obliki odprave volonterskega sodniškega pripravništva. Poleg ustrezne zakonodaje in nadzornih mehanizmov pa so posebno jamstvo za obstoj dostojnega dela tudi delovna in socialna sodišča, je dejala.

Premalo se trka na vest delodajalcev

Minister za javno upravo Rudi Medved je posvaril, da po vseh razpravah še vedno nismo prišli do prave definicije prekarnosti, ocenil pa je tudi, da se ukrepe pričakuje le od države, medtem ko se premalo trka na vest delodajalcev. Ob tem je priznal, da se s tem problemom sooča tudi javni sektor, in sicer v primerih, ko se študente zaposluje z elementi redne zaposlitve in ko se najema zunanje izvajalce, kar se je izkazalo kot velik problem pri čistilkah prostorov na ravni državne uprave.

V boju imajo podporo vsi resorji

Državna sekretarka v kabinetu vlade Anja Kopač Mrak je zatrdila, da imajo v boju proti prekarnosti podporo vsi resorji. Za ureditev področja bo treba pogledati posamezne oblike dela, za oblikovanje rešitev pa bo nujen širši družbeni konsenz, je ocenila.

Tudi predsednik DZ Dejan Židan je izpostavil, da so različne oblike dela pri nas različno obdavčene, in opozoril, da bi bila lahko, dokler bo tako, regulacija neuspešna. Prekarne delavce je pozval k povezovanju v sindikate, saj bodo tako močnejši. Sam upa, da bo medresorska skupina rešitve na mizo dala čim prej, o naklonjenosti DZ pa ne dvomi.

Spregovoril je še glavni inšpektor za delo Jadranko Grlić. Kot je povedal, pogreša prijave prekarnih delavcev. Dokler se ne bodo zavedali svojih pravic in dokler delodajalci ne bodo spoštovali predpisov, bodo kršitve ostajale. Pomagali ne bodo niti novi inšpektorji, je sklenil.