Na predstavitvi poročila o uresničevanju strategije sodelovanja v mednarodnih operacijah in misijah v letu 2010 ter o načrtih prihodnjega sodelovanja je obrambna ministrica Ljubica Jelušič skupaj z zunanjim ministrom Samuelom Žbogarjem in predstavnikom notranjega ministrstva Brankom Celarjem opozorila, da Slovenija kot članica ZN, EU, zveze Nato ter Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) v njihovih operacijah mora biti prisotna, če želi biti verodostojna partnerica mednarodne skupnosti in če želi, da jo bo svet še gledal kot državo, ki pomaga, ne pa kot nekoga, ki tega ne zmore.
"Ko smo decembra 2008 odšli iz Iraka, je to pomenilo našo intenzivnejšo prisotnost v Afganistanu," je še dejala ministrica. Opozorila je, da slovenska politika ne bi smela vsega gledati skozi prizmo krčenja proračuna, ki je sicer najbolj prizadelo ravno ministrstvo za obrambo in dejavnosti Slovenske vojske ter zaradi česar je Slovenija po besedah ministrice na enemu od "izpitov" dokazovanja verodostojnosti – pri izgradnji zmogljivosti – "že pogrnila na celi črti".
Slovenska vojska igra ključno vlogo v slovenskih mednarodnih operacijah in jo bo tudi v prihodnje. V skladu s strategijo o celostnem pristopu delovanja v operacijah naj bi večjo vlogo sicer prevzeli tudi civilni strokovnjaki in ljudje zunaj javnega sektorja, je dejal Žbogar, a tudi tu so problem finance, ki močno omejujejo širjenje delovanja Slovenije v mednarodnih operacijah.
Ne glede na to bo Slovenija tudi v prihodnje ostala nekje na sedanji ravni delovanja v mednarodnih operacijah, sta napovedala Jelušičeva in Žbogar. Trenutno je na skupno 13 misijah v tujini 445 slovenskih vojakov, v prihodnje pa naj bi jih bilo do 430. Ob njih je še 30 civilnih strokovnjakov in 23 policistov. S tem se Slovenija med 28. članicami Nata uvršča nekje na sredino, na 16. mesto, je pojasnila Jelušičeva.
Slovenija poskuša manjšo kvantiteto nadomestiti predvsem s kakovostjo, je še pojasnila obrambna ministrica. To se še posebej kaže v Afganistanu, kjer se je Slovenija lani kakovostno preusmerila v mentoriranje, urjenje in izobraževanje afganistanskih vojakov, tudi visokih častnikov, je ponazorila.
V celostnem pristopu k reševanju problemov na kriznih žariščih je Slovenija okrepila tudi razvojno pomoč, pa je pojasnil Žbogar. Samo v Afganistanu je na primer od leta 2009 pomoč povečala za petkrat – s 100.000 evrov na pol milijona evrov. Slovenija bo poskušala višino razvojne pomoči zaradi obvez do mednarodne skupnosti in predvsem do EU vsaj vzdrževati na sedanji ravni, če je že ne more povečevati, je zatrdil.
Glavna operacija sicer ostaja misija na Kosovu, kjer je trenutno 318 slovenskih vojakov. Slovenski kontingent je peti največji v silah Kfor, slovenski častniki pa so imeli – kot je dejala Jelušičeva – ključno vlogo tudi pri pomiritvi nemirov, ki so izbruhnili konec julija na mejnih prehodih s Srbijo na severu Kosova.
Tudi z Afganistanom se bo Slovenija "še dolgo ukvarjala", je napovedala Jelušičeva.
KOMENTARJI (42)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.