"Ko se uzremo na preteklih 40 let in vrednotimo stanje danes, vidimo, da se boj za človekove pravice LGBTIQ+ oseb v Sloveniji še zdaleč ni končal," je dejala predsednica Društva parada ponosa Simona Muršec. "V Sloveniji še vedno nismo uzrle strategije, ki bi na sistemski ravni postavila temelje zagotavljanja človekovih pravic LGBTIQ+ oseb in obenem preprečevala diskriminacijo. Zato je politična zaveza trenutne vlade ključna, držimo vas za besedo," je dodala v nagovoru.
Direktorica Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja Katarina Bervar Sternad je spomnila, da so človekove pravice težko izborjene, in opozorila, da te še vedno niso za vse enake. "Zato je parada ponosa praznovanje doseženega in dogodek, na katerem se opozarja, kaj je še potrebno za enakopravnejše udejstvovanje, spoštovanje raznolikosti ter za večjo varnost in dostojanstvo," je dejala.
"Hoje do enakih pravic za vse in za človekove pravice nikoli ne moremo nehati hoditi," je izpostavila. Če hodimo skupaj je manj verjetno, da bomo odnehali. Po njenem si moramo prizadevati tudi za odpravo ovir nevednosti in sovraštva. Direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač je dejala, da jo je skupnost LGBT naučila, kako se bori in vztraja, ko vsi obupajo, ter da se stvari lahko spremeni samo skupaj.
"Dokler bodo obstajali ljudje, ki širijo sovraštvo in nestrpnost do tistih, ki ne ustrezajo njihovim predstavam o tem, kako bi morali živeti, bo parada ponosa imela svoj namen," je Luka Mesec zapisal v poslanci in dodal, da se skupnost LGBTIQ+ še vedno sooča z diskriminacijo in kršenjem osnovnih pravic.
Poslanico je posvetil vsem, ki so bili aktivni v tem boju, saj je zaradi njih družba bolj odprta in sprejemajoča. Čeprav je bil sprejet družinski zakonik, ki pravno izenačuje istospolne in raznospolne pare na področju družinskega življenja, pa boj za enakopravnost LGBTIQ+ oseb ni končan, je poudaril.
Kot je v poslanici opozoril Simon Maljevac, je pred to skupnostjo in naprednim delom Evrope nov izziv. "Izraziti moram zaskrbljenost nad izidom volitev v Evropski parlament in porastom nazadnjaških, neotradicionalističnih ekstremističnih desnih gibanj, ki so sovražno nastrojena tudi do oseb LGBT+," je zapisal in dodal, da je zaskrbljen predvsem ob ostrem propagandizmu desnih politikov in civilne družbe, ki s sovražnim jezikom in retoriko oplajajo strah in negotovost v javnost.
Mesec ponosa naj bo zato po njegovem opomnik, da je boj za pravice manjšin neločljivo povezan z bojem za človekove pravice na splošno. "Vsaka manjšina, ki se znajde na družbenem robu, potrebuje podporo najširše skupnosti. Le skupaj lahko ustvarimo svet, v katerem bo vsak posameznik lahko živel dostojanstveno in brez strahu udejanjil, kar mu je namenjeno," je sklenil.
'Najprej verbalno nasilje, nad kraljicami preobleke nato uporabili solzivec'
LGBTIQ+ osebe še vedno niso enakopravne, prav tako so pogosteje tarče sovražnosti. Ker so se tudi na preteklih paradah že zgodili posamezni nasilni incidenti, organizatorji parade ponosa letos intenzivneje sodelujejo s Policijo. Kot so nam povedali na ljubljanski policijski upravi, o hujših kršitvah še niso prejeli nobenega obvestila obravnavajo pa posamezne incidente. "Sodelujemo z organizatorji in ljudem zagotavljamo pravico do zbiranja, kot jo določa Ustava RS," so povedali.
Se je pa eden od incidentov zgodil znotraj samega paradnega mesta, ki je do 16. ure potekal na Kongresnem trgu. Kot nam je povedala kraljica preobleke Jenna D, naj bi do njihove skupine pristopila moški in ženska ter jih najprej verbalno napadla, nato pa še poškropila s solzivcem. "Na srečo nihče ni potreboval medicinske pomoči, potrebno je bilo le spiranje z vodo," je povedala.
Dodala je, da so jim organizatorji dogodka nudili vso možno podporo, prav tako pa da je zelo hitro ukrepala tudi varnostna služba na dogodku. Tudi organi pregona so bili hitro na kraju ter domnevna napadalca popisali. "Na Policijo smo zaradi dogodka podali prijavo," je še povedala Jenna D, ki sicer dodaja, da se incidenti na paradi pojavijo, a običajno na obrobju, ne pa na samem Kongresnem trgu, znotraj paradnega mesta.
40-obletnica LGBT-gibanja na Slovenskem
Današnje dogajanje se je do 16. ure odvijalo v Parku zvezda in na Kongresnem trgu, kjer so se predstavile različne nevladne organizacije, ki se ukvarjajo s pravicami LGBT-skupnosti. Popoldne se bo dogajanje premaknilo na Metelkovo, od koder bo nazaj proti centru Ljubljane krenila povorka. Tam bodo zbrane nagovorili aktivistke ter borci za človekove pravice.
Z letošnjo parado ponosa, ki poteka pod geslom Pogled nazaj, korak naprej, skupnost obeležuje 40-obletnico LGBT-gibanja na Slovenskem, s čimer želijo spomniti na pretekle boje, trenutne politične zahteve ter potrebo po vključujoči in strpni družbi.