Nahtigal: Von der Leynova je načeloma precej naklonjena Sloveniji

Predstojnik Katedre za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede Matjaž Nahtigal pravi, da je na zaplet možno gledati na dveh ravneh. "Prva raven so notranjepolitični zapleti, ki se zaostrujejo. Očitno so razkoraki in različni pogledi med vlado in opozicijo zelo zaostreni in iz tega izhaja cela vrsta zapletov," je pojasnil in dodal, da je druga raven evropska. 

Spomnil je, da je Slovenija leta 2004 ob vstopu v EU dejala, da v EU ne bo prenašala notranjih težav, temveč da bo del rešitve, del zagona evropskega projekta. "V 20 letih je ta zagon popustil. Slovenija v tem trenutku v bruseljskih institucijah ne kotira najbolje, zato tudi menjava. Predvsem bi potrebovali umirjen strateški premislek, kako se Slovenija želi pozicionirati v naslednjem, zelo pomembnem petletnem obdobju, kjer se dogajajo geopolitični pretresi, kjer EU želi narediti strukturni korak naprej," je ocenil. 

Je Ursula von der Leyen s tem, ko je slovensko vlado očitno postavila pred dejstvo, da namesto Tomaža Vesela želi kandidatko, kršila suverenost naše države? "Mislim, da je v tem postopku v zadnjem mesecu moralo iti kar nekaj stvari narobe," pravi Nahtigal in pojasnjuje, da je šlo za zelo dinamično obdobje, kjer so se predpostavke od pomladi do časa evropskih volitev in potem do časa oblikovanja nove komisije zelo spremenile, tudi Evropski parlament je zelo razpršen.

Povedal je, da je v nasprotju s pričakovanji predsednica komisije dobila veliko glasov. "Nekateri so mislili, da ji ne bo uspelo dobiti niti absolutne večine, pa je dobila celo več glasov kot pred petimi leti. Njena vloga v parlamentu je tako s 401 glasom zelo močna in lahko postavlja veliko bolj domišljeno komisijo, po svojih preferencah in tudi po svojih usmeritvah," je povedal in spomnil, da je ena od usmeritev, ki jo je ves čas poudarjala, tudi enakopravna zastopanost moških in žensk. "To je bil mogoče eden od momentov, ki ni bil najbolj dobro slišan in se je potem v sosledju tudi drugih dogodkov zapletel prav na ravni Slovenije," je povedal. 

Dejstvo je, da von der Leynova bolj pritiska na majhne države kot na velike. Kaj to pove o delovanju EU? So države članice res enakopravne, kot je deklarirano? Nahtigal je poudaril, da ne smemo pozabiti, da je Slovenija zelo dobro in močno zastopana v evropskih institucijah. "Nesorazmerno, nadpovprečno močno tudi v primerjavi z veliki članicami. Imamo svoj glas v Evropskem svetu in Svetu EU, enakopravno mesto v Evropski komisiji in tudi močne komisarje, nesorazmerno veliko število poslancev v Nemčiji," je naštel in izpostavil, da bi se morali Slovenci veliko bolj zanimati za evropsko politiko. 

 "Jaz mislim, da je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen načeloma precej naklonjena Sloveniji. Njenih predhodnikov praktično nismo videvali v Sloveniji, ona prihaja v Slovenijo, spremlja razvoj Slovenije, mislim, da ji je naklonjena. Ta konstruktivni dialog je za ohranit in tukaj mora biti tudi določena možnost razprave, izmenjave informacij na ravni premierja, vlade in evropske komisije," je povedal. 

Vlada pisma von der Leynove noče pokazati, češ da gre za zasebno korespondenco. Nahtigal pravi, da bi sicer lahko prišli do dokumentov, a po njegovem mnenju niso tako zelo zanimivi, saj Evropska komisija dobro pretehta in formalizira svoje dokumente. "Ne bomo kaj dosti zanimivega našli, bo pa Slovenija izločena iz cele vrste informacij, diskurzov, zaupnih razprav," pravi in dodaja, da bi Slovenija potrebovala naklonjenost Evropske komisije, še zlasti v času poplavne obnove, zaostrovanja fiskalnih pravil itd. 

Zapletanje okoli komisarja bi nas torej lahko stalo veliko denarja. "Mislim, da moramo ostati razumni in preudarni," je odvrnil Nahtigal. 

Bi bilo sploh možno sanirati godljo, ki je nastala, je vprašal voditelj Edi Pucer. Nahtigal meni, da bi se s kredibilnim, transparentnim, kakovostnim delovanjem dalo. "S celovitim razvojem, trajnostnim prehodom, s tehnološkim prebojem, s krepitvijo socialnih stebrov, ob tem imamo nekaj možnosti, ni jih veliko, vendar pa so na razpolago, tako evropska sredstva, iščemo tudi nacionalne resurse. In to je tisto, kjer bomo lahko najbolje prispevali k delovanju Evropske unije in napravili dolgo pričakovan strukturni preboj," je povedal in ob tem poudaril, da imamo sicer visok indeks človeškega razvoja, vendar pa smo glede transparentnosti in korupcije na mizernem 46. mestu, kar pomeni, da moramo predvsem izboljševati svoje delo in transparentnost, kakovost institucij in procesov. 

"Opozicija že brska po preteklosti nove kandidatke, pravi, da je neprimerna. Bi se lahko zapletlo tudi v Evropskem parlamentu?" je zanimalo Pucerja.  Nahtigal te možnosti sicer ne izključuje, a verjame, da nova kandidatka izpolnjuje pogoje in da bo vse to lahko predstavila tudi na zaslišanju v Evropskem parlamentu. "Zdaj gre bolj za to, da se zavlačujejo postopki, kar pomeni manj časa za pripravo, kar je verjetno ena od notranjih iger," je povedal. 

Zavlačevanje utegne biti problematično, saj je Evropska komisija že izpostavila, da zaradi slovenskih zapletov ne bodo čakali z nujno potrebnim oblikovanjem Evropske komisije. "Svojih notranjih konfliktov ne moremo pretirano prenašati na evropsko raven. Na kandidatki pa bo resničen test dobra pripravljenost na poznavanje delovanja evropskih institucij in vloge Evropske komisije in na to se bo morala odlično pripraviti," je sklenil Nahtigal.