Nagrajena slovenska fotografinja z ljubeznijo do zapuščenih objektov

"Bil je mrzel januarski dan, ko sem opazila dve srni, ki sta tekli skozi vinograd. Naredila sem nekaj fotografij in bila razočarana, saj sem takrat imela le širokokotni objektiv – za takšen motiv pa bi potrebovala teleobjektiv. Šele pozneje, med urejanjem, sem prepoznala pravi potencial: širokokotni objektiv je omogočil, da prizor ni bil preveč približan, s čimer je zasnežena pokrajina ostala ključni del kompozicije. Fotografija je izstopala v svoji preprostosti in skoraj črno-beli estetiki," nastanek zmagovalne fotografije pojasni fotografinja Maruša Puhek. 

'Všeč mi je, da je zmagala preprostost'

Na vprašanje, zakaj je na tekmovanje prijavila prav to fotografijo, nima odgovora. "Včasih se določenih stvari preprosto ne da razložiti. Ko sem prejela sporočilo, da sem zmagovalka, se najprej sploh nisem spomnila, katero fotografijo sem prijavila. Takšna tekmovanja namreč potekajo z velikim časovnim zamikom."

Čeprav se prizor, posnet v vasi Murščak v pomurski regiji, na prvi pogled zdi zelo preprost, je Puhkova zanj prejela številne različne interpretacije – od pomena vinorodne pokrajine za Slovenijo do občutka svobode, tega, kako si živali ponovno prisvajajo naravo, ter sporočila o njenem boju za preživetje v svetu, ki ga je oblikoval človek. 

"Fotografija prikazuje nasprotja – kontraste med ujetostjo in svobodo, mirom in dinamiko, življenjem in smrtjo ter med pokončnimi in vodoravnimi elementi v kompoziciji. Osebno mi je fotografija posebej pri srcu zaradi ljubezni do minimalizma. Vse druge prijavljene fotografije so zelo kompleksne – polne živih barv, posebnih živali in močnih motivov. Moja fotografija je nekaj povsem drugega – dve srni, ki bežita skozi zasneženo pokrajino. Všeč mi je, da je zmagala preprostost. Minimalizem razkriva bistvo in poudari tisto, kar je zares pomembno," pojasni.

Fotografinja z zelo raznolikim portfoliom

Maruša se s fotografijo sicer ukvarja že od najstniških let. "Začela sem pri približno 13 letih, ko sem si prilastila očetov kompaktni fotoaparat Sony. Takrat je bil priljubljen DeviantArt, kjer sem iskala navdih in se začela učiti. Spremljala sem fotografe, ki so mi bili všeč, ter poskušala najti svojo smer," se spominja. 

Do danes še ni našla ene same zvrsti, na katero bi se osredotočila. "Moj portfolio je zelo raznolik. V njem so fotografije narave, živali, podvodnega sveta, neviht, zvezd, avtomobilov, minimalizma, portretov, porok ... Imam pa tudi posebno ljubezen do zapuščenih objektov in še bi lahko naštevala." 

Kasneje ji je oče kupil zrcalnorefleksni fotoaparat Pentax, s katerim se je začela dolgoletna pot nabiranja izkušenj. Vpisala se je na FERI, smer Multimedijske komunikacije, študij pa je zaključila z diplomskim delom, v katerem se je pobliže spoznala tudi z analogno fotografijo. Za magisterij je želela poglobiti znanje iz oblikovanja, zato se je vpisala na priznano univerzo za oblikovanje v Gradcu. Po končanem študiju leta 2019 je takoj dobila službo v svoji stroki in ostala v Avstriji, kjer še danes živi. 

Magistrsko delo: ilustrirana dišeča knjiga za otroke z avtizmom

Prvo nagrado je prejela leta 2009 na državni pregledni razstavi Fotografske zveze Slovenije FotoMladih 2009. Leta 2012 je s svojimi deli zastopala Slovenijo na Festival der Kulturen v Bad Fredeburgu v Nemčiji. Med pomembnejšimi dosežki so tudi nagrada na natečaju UNESCO za najboljšo fotografijo kulturne in naravne dediščine Slovenije 2014, srebrna nagrada na Slovenski pregledni razstavi Fotografske zveze Slovenije 2016, zlata FZS in zlata FIAP medalja na natečaju Miniature 2018 – kjer je prav tako sodelovala s podobno fotografijo srn. Sledili sta še prva nagrada na natečaju Pogled 2018 v kategoriji arhitektura in tretje mesto na svetovnem tekmovanju International Wedding Photographer of the Year 2021 v kategoriji Single Capture. 

"Prejela sem še številne nagrade na manjših tekmovanjih. Poleg fotografije sem se preizkusila tudi v snemanju – moj film je leta 2015 prejel nagrado občinstva na festivalu Student Cuts – v oblikovanju pa sem osvojila prvo nagrado za 11. V:NM Festival. Moje magistrsko delo, ilustrirana dišeča knjiga za otroke z avtistično motnjo, je leta 2019 prejelo nagrado Creative Communication Award," našteva.

Leta 2016 se je lotila projekta 366, v katerem je vsak dan posnela več fotografij, izbrala eno in jo objavila. "Projekt 366 je bil izjemno naporen, saj sem ga vzela zelo resno – moja perfekcionistična plat pa ni bila ravno v pomoč. Bil je eden najzahtevnejših izzivov, a prav zaradi njega sem postala boljša fotografinja. S kamero sem bila povsod in posledično tisto leto ustvarila ogromno dobrih fotografij."

Izbrana med več tisočimi fotografijami iz 48 držav

Tekmovanje World Nature Photography Awards (WNPA) je bilo ustanovljeno z namenom prispevanja k ohranjanju planeta. Njihova filozofija temelji na prepričanju, da lahko že majhni ukrepi posameznikov pozitivno vplivajo na prihodnost Zemlje. Fotografom želijo pokazati, da lahko močne podobe narave nastanejo tudi v bližini doma in da za impresivne prizore ni nujno odpotovati na drug konec sveta. "To je postalo vse večji problem, saj se fotografi množično odpravljajo na nevarne lokacije. Verjetno je bil prav ta poudarek na lokalnosti in dostopnosti naravoslovne fotografije eden od dejavnikov, ki mi je pomagal do zmage," še pravi. 

Tekmovanje je razdeljeno na 14 kategorij, nanj pa je prispelo več tisoč fotografij iz 48 držav. Marušin izjemen talent je prepoznala strokovna žirija, ki vsako leto ocenjuje na tisoče fotografij z vsega sveta. Z zmago si je prislužila naziv svetovne naravoslovne fotografinje leta, ki velja za prestižno priznanje na področju naravoslovne fotografije. 

To priznanje ji pomeni izjemno veliko. "Je potrditev, da so moja dela nekaj posebnega in da se lahko kosam na svetovni ravni. Fotografija je področje, kjer je konkurenca velika in začetki niso vedno lahki. Pogosto se srečaš tudi z ne najbolj spodbudnimi mnenji in opazkami, a ta nagrada mi daje dodatno motivacijo, da zaupam vase in nadaljujem svojo pot."

Prejela je tudi finančno nagrado, vendar pravi, da ji veliko več pomenita sam naziv in izpostavljenost. "Kakšne priložnosti se bodo odprle, bo pokazal čas. Veliko mi bodo prinesli stiki z drugimi svetovno priznanimi fotografi, izpostavljenost v svetovnih medijih, seveda pa bo na meni, kako bom vse to izkoristila. Trenutno sem zaposlena v službi z veliko odgovornostjo in obremenitvijo, a ta nagrada mi je dala pogum, da resno premislim o koraku, s katerim se že dolgo spogledujem – da se popolnoma posvetim umetniški poti. Želim ustvarjati, prodajati svoje fotografije, izdati knjige, risati, fotografirati ter na različne načine predajati svoje znanje in izkušnje naprej. Morda je zdaj pravi trenutek, da stopim na to pot," zaključi.