Nagrada za delavce, ki ne koristijo bolniške? 'Igranje z denarjem na račun zdravja'

Podjetje LTH Castings iz Škofje Loke je s 1. januarjem letos uvedlo nov model nagrajevanja individualne delovne uspešnosti za zaposlene. Ta predvideva finančno nagrajevanje zaposlenih, ki ne bodo koristili bolniškega staleža. Sprva so bili v predlog zajeti tudi spremstvo, nega, porodniški in očetovski dopust, po prejemu pripomb zaposlenih in uskladitvi s sindikatom pa so se omejili samo na bolniški stalež. 

Višina denarne nagrade znaša od 15 evrov bruto na mesec za štiri do šest mesecev nekoriščenja bolniškega staleža do 60 evrov bruto za zaposlenega, ki bolniške odsotnosti ne koristi več kot eno leto. "V kolikor zaposleni koristi bolniški stalež v katerem koli od navedenih tromesečij in v trajanju najmanj en dan, se bosta spremljanje izpolnjevanja kriterijev in nagrajevanja začela znova," so v dopisu svojim zaposlenim sporočili vodilni. 

Nov model nagrajevanja je v podjetju naletel na mešane odzive. Zaposleni, ki so nam dopis posredovali in želijo ostati anonimni, so ga označili za sramotnega. Trdijo tudi, da se v podjetju, ki ima svoje izpostave poleg Škofje Loke tudi v Ljubljani, na Trati, izven Slovenije, pa na Hrvaškem in v Severni Makedoniji, že več kot dve leti dogajata tudi mobing in poniževanje delavcev, tako slovenskih kot tujih. 

Pojasnila podjetja: Razlog za takšno nagrajevanje je povečanje absentizma 

Da prihaja do trenj predvsem med delavci, priznavajo tudi v sindikatu, v podjetju pa odgovarjajo: "V primeru pritožb zaposlenih ali zaznanih nesporazumov v kolektivih takoj odreagiramo s ciljem zaščititi zaposlene. Prav tako imamo vzpostavljen in sprejet ažuren pravilnik/sistem za prijavo notranjih kršiteljev, saj nam je ključno, da se zaposleni na delovnem mestu počutijo varno ter zaželeno."

Glede novega modela nagrajevanja svojih zaposlenih pojasnjujejo, da v zadnjih letih, tako kot v celotnem slovenskem prostoru, tudi v oni beležijo povečanje absentizma, ki je vedno večja težava, saj še dodatno vpliva na pomanjkanje delovne sile. Kot pravijo, so v letih, ki so sledila pandemiji, zaznali porast koriščenja kratkotrajnega bolniškega staleža. "Konstantnemu trendu se zaradi dejstva, da je vsak zaposleni za nas zelo dragocen, posvečamo iz več zornih kotov in veliko pozornosti namenjamo podpori zaposlenim, da bi ostali zdravi." 

Uvedba novega modela, pojasnjujejo v LTH Castings, še dopolnjuje njihove aktivnosti po spodbujanju zdravja in dobrobiti zaposlenih, ki zajemajo organizacijo številnih aktivnosti znotraj podjetja. "Zagotavljamo redne zdravstvene preglede, spodbujamo športne aktivnosti, izobražujemo o skrbi za zdravje, omogočamo cepljenje proti gripi in covidu-19 itd. Predvsem pa želimo zaposlene ozavestiti in opolnomočiti, da lahko za svoje zdravje sami naredijo največ," zatrjujejo.

Zmanjšanje števila bolniških odsotnosti po njihovih navedbah prispeva k povečanju produktivnosti in učinkovitosti podjetja. "Novi model nagrajevanja smo pripravili skupaj s sindikatom podjetja ter ga posredovali vsem zaposlenim. Največji poudarek modela je na dejstvu, da se nagradi posameznike, ki delajo, ko je nekdo odsoten in mora proizvodni proces normalno teči. Odzivi na model, ki sicer sledi uveljavljenim praksam v Sloveniji, so bili raznoliki, vendar večina zaposlenih razume in sprejema njegove cilje, ki so usmerjeni v skupno dobro in dolgoročno stabilnost podjetja," še pravijo. 

Na naše vprašanje, ali se jim ne zdi, da s tem svoje zaposlene spodbujajo, naj v službo prihajajo bolni, so odgovorili, da to nikakor ne drži. "Zaposlene že več kot desetletje ozaveščamo o zdravem načinu življenja ter promoviramo zdrav življenjski slog. Naše dosedanje aktivnosti spodbujanja zdravja in dobrobiti zaposlenih, ki zajemajo organizacijo številnih aktivnosti znotraj podjetja, od zagotavljanja rednih zdravstvenih pregledov in izobraževanja o skrbi za zdravje do spodbujanja športne aktivnosti ipd., smo dopolnili z uvedbo novega modela za nagrajevanje prisotnosti na delovnem mestu. Kot že rečeno, model sledi uveljavljenim praksam v Sloveniji in z njim ne želimo spodbujati, da zaposleni pridejo na delovno mesto v neustreznem zdravstvenem stanju, temveč si prizadevamo še dodatno dvigniti zavedanje zaposlenih o skrbi za lastno zdravje." 

Dodič Fikfak: Takšno nagrajevanje je moralno, etično in strokovno sporno

Metoda Dodič Fikfak s Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa je za 24ur.com pojasnila, da je takšno nagrajevanje v Sloveniji praksa, ki jo "vidimo tu in tam", predstavlja pa velik problem. "Da bi delavce stimulirali, da ne bi šli na bolniško, jim običajno dajo relativno majhno nagrado, a s tem stimulirajo predvsem delavce, ki so tako ali tako dobri in ki ne hodijo na bolniško. Tak človek zboli in se mu zdi, da je lažje bolan, zato si reče, da bo še nekaj zaslužil in ne bo šel k zdravniku. Na ta način odlaša z obiskom zdravnika in takrat se bolezen poglobi. Nagrajevanje za kratke bolniške je zelo velik problem, saj človek lahko zboli še huje, zdravnik pa tega ne prepreči, ker ga ne vidi," je prepričana. 

Njene trditve podpira analiza bolniškega staleža za zasebnike in javna podjetja, ki so jo naredili in ugotovili, da je resnost bolezni (merjena s tem, kako dolgo delavec ostane v bolniškem staležu zaradi iste diagnoze) tudi do 20-krat hujša pri delavcih, ki delajo pri zasebnikih kot tistih v javnem sektorju.

"Argument, ki ga učimo že 15 let, je, da bolniškega staleža ne moremo preprečevati s tem, da nagrajujemo delavce, ki ne grejo v bolniški stalež." Poleg tega, opozarja, imamo v Sloveniji velik problem dolgotrajnih in ne kratkotrajnih bolniških odsotnosti.

Finančno nagrajevanje tistih, ki ne koristijo bolniškega staleža, sicer ni zakonsko sporno, je pa zagotovo moralno, etično in strokovno sporno, poudarja. "To je dobesedno igranje z denarjem na račun zdravja. Ti kašljaš ali imaš bolečino v trebuhu in namesto, da bi ti šef rekel, da ostani dan ali dva doma, si odpočij oz. pozdravi bolečino, te bom nagradil, če prideš v službo. Zaradi tega obstaja veliko večja verjetnost, da se ta bolečina kronificira."

Dodič Fikfakova izpostavlja še, da že 30 let opozarjajo, da v Sloveniji obstajajo določene regije, kjer je dogovor med zdravniki tak, da pacientu hitro in za malo časa predpišejo bolniško ter se ne pregovarjajo o tem, ali je ta upravičena ali ne. "Za dva, tri dni grejo na bolniško, nato pa pridejo nazaj in celokupen odstotek bolniškega staleža je v teh regijah najnižji. Tam, kjer komplicirajo, pa  se bolezni kronificirajo in to je nevarnost."

Ob tem ne trdimo, da delavci, ki nelegalno izkoriščajo bolniški stalež, ne obstajajo, še pravi, saj jim luknje v zakonodaji to omogočajo. "A ta delež je zelo majhen – morda 10- ali 15-odstoten. Seveda podpiramo to, da se določeni ukrepi za bolniški stalež izpeljejo na državnem nivoju. V podjetju pa bi se moralo ustvariti vzdušje, da bi delavec čutil moralno in etično dolžnost, da pride na delo takrat, ko to zmore."

ZSSS: Zagovornik načela enakosti bi ugotovil, da gre za diskriminacijo

V Zvezi svobodnih sindikatov (ZSSS) so prepričani, da nagrajevanje prisotnosti na delu v povezavi z bolniškim staležem ni sprejemljivo in prinaša negativne posledice predvsem za delavke in delavce. Kljub temu se še vedno občasno pojavijo primeri, ko se podjetja za to odločijo, navadno v povezavi z visokim odstotkom bolniškega staleža. "Nekaj časa že takšnih vprašanj sicer ni bilo, saj so nekatera podjetja to prej pogosto prakso ukinila in namesto tega uvedla bolj primerno nagrajevanje tistih, ki prevzamejo delo delavca, ki je na bolniškem staležu," so nam sporočili. 

Nagrajevanje prisotnosti na delu ima po njihovem mnenju dolgoročno negativne posledice na zdravje delavcev, saj ostajajo na delu kljub bolezni, ostali delavci pa tvegajo, da se tudi oni okužijo, če gre recimo za gripo, covid ali kaj podobnega. "Menimo, da bi tudi zagovornik načela enakosti v takem primeru ugotovil, da gre za diskriminacijo," so še dodali.

Lidija Jerkič, predsednica ZSSS, je za našo rubriko Dejstva povedala, da veliko delavcev ne gre na bolniško, dokler to ni nujno potrebno. "Ostajajo na delovnem mestu bolni, posledično se njihove bolezni poslabšajo in traja dlje, da se vrnejo. Če gre za nalezljive bolezni, jih razširijo še med zaposlene. Razlog pa je velikokrat nagrajevanje delodajalcev za to, da ljudje ne odhajajo na bolniško. To stimulira ljudi, da ostanejo na delu bolni, kar ni prav." 

Sodna praksa glede posredne diskriminacije ni enotna

Na Inšpektoratu RS za delo (IRSD) ob tem opozarjajo, da sodna praksa v Sloveniji glede ugotavljanja obstoja posredne diskriminacije, nanašajoč se na nagrajevanje zaposlenih, ni enotna. 

Tako iz sodbe Upravnega sodišča RS izhaja, da delodajalci zaposlenim, ki so odsotni zaradi bolniške, nosečnosti ali drugih osebnih okoliščin, ne smejo nižati zneska za poslovno uspešnost (božičnice). Pri tem ugotavlja, tudi če je del plače iz naslova poslovne uspešnosti relativno majhen delež celotne plače, to še vedno ni opravičilo, da se tistim, ki so odsotni zaradi bolezni, porodniške in podobnih razlogov, ta delež zaradi daljših odsotnosti lahko zmanjša. Tako morajo zaposleni tam, kjer je izplačana, božičnico prejeti v enakem znesku, ne glede na njihovo odsotnost in določila, zapisana v kolektivni pogodbi. Merilo, da je višina nagrade odvisna od prisotnosti na delovnem mestu, ki je na videz nevtralno, namreč tudi po mnenju zagovornika načela enakosti dejansko nesorazmerno prizadene tiste, ki so bili odsotni zaradi starševstva ali bolezni. To pa sta osebni okoliščini, ki ne smeta biti temelj za slabšo obravnavo in sta prepovedani obliki diskriminacije.

Drugače se je opredelilo Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani, ki je v sodbi poudarilo, da je del plače iz naslova poslovne uspešnosti sestavni del plače, zato je opravljanje dela (kar pomeni, da je delavec fizično prisoten na delovnem mestu, na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti po pogodbi o zaposlitvi) po naravi stvari ključen pogoj za izplačilo tega dela plače. V tem času delavec s svojim delovnim prispevkom dosega določene rezultate (produktivnost dela), kar vpliva na poslovni rezultat oziroma uspešnost delodajalca, zato določitev kriterija (efektivne) prisotnosti na delovnem mestu pri izplačilu dela plače za poslovno uspešnost ni diskriminatorno.

V primeru, ko delavec meni, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz delovnega razmerja ali krši katero od njegovih pravic iz delovnega razmerja, ima pravico pisno zahtevati, da delodajalec kršitev odpravi oziroma da svoje obveznosti izpolni. Če delodajalec v roku osmih delovnih dni po vročeni pisni zahtevi delavca ne izpolni svoje obveznosti iz delovnega razmerja oziroma ne odpravi kršitve, lahko delavec v roku 30 dni od poteka roka za izpolnitev obveznosti oziroma odpravo kršitev s strani delodajalca zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem. Za presojo o sporu o obsegu neke pravice ali izvajanje le-te oziroma za vsebinsko reševanje individualnih sporov, reševanje statusnih vprašanj, izterjavo morebitnih terjatev delavca iz delovnega razmerja, v skladu z Zakonom o delovnih in socialnih sodiščih, je pristojno delovno sodišče. 

Na Inšpektoratu so nam povedali še, da so bili z omenjeno zadevo seznanjeni s prejetjem naših novinarskih vprašanj. "Če bomo pobudo prejeli, jo bomo obravnavali v skladu s pristojnostmi in prioritetami," so zagotovili.