'Naglušnost je najpogostejša med poklicnimi boleznimi, a teh v Sloveniji ne odkrivamo'

Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije uporablja pri nas slušni aparat 75.000 ljudi. Poleg tega je še nekaj deset tisoč ljudi, ki bi slušni aparat lahko uporabljali, a ga "zaradi različnih stisk ne nosijo", je na včerajšnji novinarski konferenci pojasnil sekretar Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Matjaž Juhart. Ob tem je opozoril, da naglušnost človeka prizadene tudi v družbenem smislu, in dodal, da "človeka osami ter povzroči hude duševne stiske, depresijo. Naglušni lahko postanejo odrinjeni tudi v lastni družini."

Negativne učinke hrupa najbolj občutijo tisti, ki delajo v (pre)glasnih delovnih okoljih. To so denimo delavci v kovinski in lesni industriji, zaposleni v nočnih klubih in barih, glasbeniki vseh vrst, pa tudi učitelji in vzgojitelji. "Celo šolski hodniki so lahko razlog za trajno okvaro sluha," so ob mednarodnem dnevu skrbi za sluh, ki ga obeležujemo 3. marca, izpostavili v zvezi.

Opozorili so, da so okvare sluha nepopravljive in da je rešitev zgolj slušni aparat. Ker je eden od poglavitnih razlogov za okvaro hrup, so priporočili, da opustimo kulturo kričanja in glasnega govorjenja. Spodbudili so k uporabi čepkov v hrupnem okolju, zmanjšanju jakosti zvočnih naprav in intervalom tišine, da se sluh spočije.

"Ko si v klubu, se ne zavedaš, da lahko nastanejo okvare sluha. Ko prideš domov in ti piska v ušesu, je to že alarm. Ker se mi je to večkrat zgodilo, sem se odločil za zaščito. Čepki zmanjšajo jakost, ampak lahko vam zagotovim, da ne zmanjšajo užitka," so besede svetovno priznanega slovenskega DJ-ja Umeka sporočili predstavniki zveze.

WHO: Do leta 2030 bo na svetu več kot 630 milijonov ljudi z okvaro sluha

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) ima namreč 34 milijonov otrok po svetu slušne težave. Napovedi pa pravijo, da je kar 1,1 milijarde mladih, starih od 12 do 35 let, v nevarnosti, da si bodo zaradi hrupa v vsakdanjem življenju trajno poškodovali sluh. Svetovna zdravstvena organizacija tako napoveduje, da bo do leta 2030 na svetu že več kot 630 milijonov ljudi z okvaro sluha.

Slovenija nima predpisa, ki bi določal pravno veljavni postopek priznavanja poklicnih bolezni

Predstojnica Inštituta za medicino dela in športa Metoda Dodič Fikfak je na včerajšnji novinarski konferenci izpostavila, da je naglušnosti po svetu in tudi v Sloveniji najpogostejša poklicna bolezen, "a poklicnih bolezni pri nas ne odkrivamo". Problem nastane, ker morajo delavca na pregled poslati delodajalci, ki tega ne storijo. Delavci postajajo naglušni postopoma, zato se tudi sami ne odločijo za pogoste preglede.

Poleg tega Slovenija – v nasprotju z drugimi evropskimi državami – že 30 let nima predpisa, ki bi določal pravno veljavni postopek priznavanja poklicnih bolezni. To v praksi pomeni, da tisti delavci, ki so poklicno zboleli, ne morejo uveljavljati svojih pravic, ki bi jim jih sicer zagotavljala zakonodaja, so pojasnili v Zvezi društev gluhih in naglušnih. Med njimi je tudi izguba sluha oziroma naglušnost, ki velja za eno najpogostejših poklicnih bolezni. Ljudje, ki po desetletjih dela v hrupnem okolju postanejo naglušni, torej niso upravičeni do odškodnine, temveč le do slušnega aparata, so še opozorili v zvezi.

Edina izjema so poklicne bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu, za katere je postopek verifikacije določen v Zakonu o odpravljanju posledic dela z azbestom. Slovenija torej priznava izključno poklicne bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu, pojasnjuje Zveza svobodnih sindikatov Slovenije na svoji spletni strani. Obstaja sicer seznam poklicnih bolezni, na katerem manjkajo nekatera od pogostih poklicnih obolenj, pa tudi določila ZPIZ-2 in ZZVZZ o pravicah delavcev na podlagi poškodbe pri delu in poklicne bolezni, a se v praksi praktično ne izvajajo, še utemeljuje sindikat.

Če bi bile poklicne bolezni urejene z zakonom in pravilnikom, bi tudi delodajalci lahko pripravili ustrezno oceno tveganja za nastanek poklicnih bolezni in uvedli primerne preventivne ukrepe. Poklicno oboleli pa bi bili upravičeni do primernega nadomestila, ki ga trenutno ne prejemajo. Ravno zato si Zveza društev gluhih in naglušnih prizadeva doseči spremembe na ravni zakonodaje, da bi odločevalci naglušnost priznali kot poklicno bolezen.

V Sloveniji nimamo podatkov, koliko ljudem se je poslabšal sluh zaradi izpostavljenosti hrupnemu delovnemu okolju

V Sloveniji nimamo podatkov, koliko ljudem se je poslabšal sluh zaradi dolgotrajne izpostavljenosti hrupnemu delovnemu okolju. "Ne vemo niti, koliko jih je zato na novo pridobilo slušni aparat. Podatki nam povedo le, da je leta 2021 slušni aparat na novo začelo uporabljati 11.963 ljudi, kar je skoraj 4500 več kot leta 2005," so izpostavili še en problem v zvezi.

Dodič Fikafakova je zato priporočila, naj se na delovnem mestu poskuša ustvariti manj hrupno okolje, če to nikakor ni možno, pa naj zaposleni zaščitijo sluh. "A ne z navadnimi čepki, temveč s čepki po meri," je poudarila. "Poklicnih bolezni zaradi poklicne naglušnosti danes ne bi smelo več biti, če bi upoštevali osnovna pravila zaščite sluha in nizke ravni hrupa v industriji," je ob tem opozorila.

Dodič Fikfakova je pojasnila, da je sprejemljiva intenziteta 80 decibelov in da se ta meja spušča. Na Inštitutu za medicino dela in športa si namreč prizadevajo zaščititi večji krog ljudi. Dodala je, da otroci, ko kričijo, ustvarjajo hrup od 90 do 100 decibelov, kar ogroža otroke, pa tudi učitelje in vzgojitelje.