Prizadeta podjetja so namreč podatke o škodi posredovala gospodarskemu ministrstvu, kjer pravijo, da je škoda večplastna in da presega škodo podjetij, ki se ukvarjajo s transportom nafte, saj hrvaški ukrepi veljajo za prevoz vseh nevarnih snovi, zato je prizadeta vsa kemijska panoga.
Po besedah državnega podsekretarja na gospodarskem ministrstvu Dimitrij Grčar na ministrstvu še vedno zbirajo podatke o škodi, konkretnih številk pa za zdaj ne morejo podati, saj so nekateri podatki poslovna skrivnost. Škoda pa gotovo znaša nekaj deset milijonov evrov, je poudaril Grčar.
Po mnenju ministrstva za gospodarstvo bodo morala nekatera podjetja zaradi spornih hrvaških ukrepov krepko spremeniti svoje poslovanje. Števila naročila za Hrvaško in druge države so odpovedana, slovenska podjetja so zaradi visokih stroškov manj konkurenčna, v določenih državah pa jim grozi, da bodo izgubila pridobljene tržne deleže. Tranzitne poti za izvoz v Romunijo, Turčijo, Bolgarijo, Grčijo in Zvezno republiko Jugoslavijo so za Slovenijo zaprte, poslovanje pa je bistveno bolj tvegano kot pred sporno uredbo. Bolj kot velike trgovce, kot sta Petrol in Istrabenz, so hrvaški ukrepi prizadeli manjša podjetja.
Ukrepi hrvaške vlade na področju tranzita blaga niso povzročili zgolj bilateralnega problema med Slovenijo in Hrvaško ampak gre pri tem za osnovni problem spoštovanja mednarodnih sporazumov in pogodb s strani Hrvaške. Sklep hrvaške vlade je tudi v neposrednem nasprotju z vrsto mednarodnih sporazumov, ki jih je Hrvaška ratificirala, med drugim z GATT 1994 in evropsko Energetsko listino.
Na sestanku ekspertnih skupin prihodnji ponedeljek v Ljubljani bo Slovenija bo ponovno zahtevala, naj Hrvaška prekliče sporni pravilnik in mejne postopke uskladi z mednarodno prakso. Čeprav ni dvoma, da svetovna trgovinska organizacija na zasedanju marca ne bi razsodila v prid Sloveniji, vendar bo, kot poudarjajo na gospodarskem ministrstvu, zmaga najverjetneje bolj moralne narave, saj je vprašljivo, kolikšno odškodnino bo lahko Slovenija zahtevala od Hrvaške.
Dve tretjini Hrvatov za koridorje za prevoz nafte
Rezultati redne mesečne ankete zagrebškega Večernjega lista kažejo, da se dve tretjini oziroma 66,2 odstotka vprašanih Hrvatov strinjata z uvedbo cestnih koridorjev za prevoz nafte in drugih nevarnih snovi. Ne strinja se le četrtina vprašanih, piše v današnji izdaji Večernji list.
Glede na to, koliko prahu je v javnosti dvignil vladin odlok o prepovedi prevoza nafte in drugih nevarnih snovi in da še vedno potekajo diplomatski boji okoli reševanja tega vprašanja, bo hrvaški vladi zanesljivo všeč, da ima vsaj pri nečem dvotretjinsko večino, komentira rezultate Večernji list. Sicer pa se je januarja premieru Ivici Račanu priljubljenost dvignila. Z njegovim delom je zadovoljnih 47,1 odstotka vprašanih, nekoliko nižja pa je ocena dela vlade.
