'Nadzorniki so tudi odškodninsko odgovorni'

Nadzorniki v NLB so bili imenovani po neki temeljiti proceduri tudi s strani vlade in so zdaj odgovorni, da nadzirajo delo uprave NLB, ki so jo imenovali sami, brez vtikanja politike, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejal premier Borut Pahor. Dodal je, da so nadzorniki tudi odškodninsko odgovorni za delo nove uprave NLB. Enako velja za Slovenske železnice in za druga podjetja v večinski ali pretežni državni lasti, je na novinarski konferenci ob prvi obletnici delovanja aktualne vlade še povedal premier.

Nedavni odstop predsednice nadzornega sveta NLB Stanislave Zadravec Caprirolo Pahor obžaluje, a spoštuje. "Verjetno ima razloge, zaradi katerih je to storila," je dejal in dodal, da tega ni mogel in ni želel preprečiti.

Veliko nezadovoljstva zaradi sprememb v kadrovski politiki

Premier je povedal, da je vlada s spremembami na področju kadrovske politike dregnila v tako občutljivo območje, da bi bilo naivno pričakovati kakovostne preskoke čez noč. Samo kadrovsko filozofijo je po njegovih besedah najbolj spremenilo načelo odgovornosti tistih, ki so imenovani ali izvoljeni v imenu države v nadzorne svete ali upravne odbore, da vodijo posle v dobro države. "Ljudje se začenjajo zavedati, da so, ko pridejo v nadzorne svete, zares neodvisni od vplivov politike – ker jih ne sprejemajo, tudi če so, ker vedo, da z moje strani ministri teh instrukcij nimajo – in da so za odločitve, ki jih sprejemajo kot nadzorniki, odgovorni tudi odškodninsko," je pojasnil.

Po njegovih besedah bo prej ali slej prišel čas, ko bo kdo odgovarjal za odločitve, ki jih ni sprejel ali ker jih je sprejel v slabo delničarjev ali države. Zato bo članstvo v nadzornih svetih postalo odgovorna in spoštovana funkcija ter tudi vplivna funkcija. Vloga države pri tem je, da tam, kjer imenuje člane nadzornega sveta, to naredi zelo premišljeno, s pomočjo kadrovsko-akreditacijskega sveta, in da se potem ne vtika v delo nadzornikov.

Pahor še dodaja, da so te spremembe povzročile nezadovoljstvo tudi v koalicijskih strankah in tudi pri socialdemokratih, katerih predsednik je. Zdaj se po njegovih besedah vzpostavlja "nova kadrovska paradigma, v tem letu sicer s celo vrsto problemov in zapletov ter nejevolje javnosti, deloma tudi kritik, ki so bile posledice jeze vplivnih skupin, ki na kadrovsko politiko nimajo več vpliva".