Nadzor s pomočjo izvedenca

Na povabilo ministra za javno upravo Gregorja Viranta so se danes pri ministru sestali predstavniki zdravstvene stroke in urada informacijske pooblaščenke, da bi skušali razrešiti nastalo dilemo, povezano z vpogledom informacijskega pooblaščenca v zdravstvene podatke pacientov. Virant je predlagal izvajanje nadzora s postavitvijo izvedenca sodne medicine, ki bi v konkretni zadevi deloval po navodilih informacijskega pooblaščenca in podal odgovore na pravno relevantna vprašanja, so sporočili iz službe za stike z javnostmi ministrstva za javno upravo.

Minister za javno upravo je na sestanek povabil strokovno direktorico Kliničnega centra Aleksandro Markovič, predsednika Zdravniške zbornice Slovenije Vladislava Pegana, predstojnika Inštituta za sodno medicino Jožeta Balažica, informacijsko pooblaščenko Natašo Pirc Musar, ki jo je na srečanju nadomeščala namestnica Mojca Prelesnik, in generalno direktorico direktorata za zakonodajo s področja pravosodja z ministrstva za pravosodje Katjo Rejec Longar.

Vse strani imajo nedvomno skupni interes, da se učinkovito zavarujejo zdravstveni podatki kot posebej občutljivi osebni podatki, poudarjajo na ministrstvu za javno upravo. Zato jim je minister predlagal dogovor o takšnem načinu izvajanja nadzora, da bo omogočeno tako zakonito in učinkovito delo urada informacijskega pooblaščenca kot tudi profesionalna obravnava in interpretacija zdravniške dokumentacije ter omogočeno ravnanje zdravnikov v skladu z etičnimi normami, ki jih zavezujejo.

Informacijski pooblaščenec je samostojen organ, ki mu vlada ali minister ne more dajati navodil za delo, zato ima stališče ministra zgolj naravo predloga, pojasnjujejo na ministrstvu. Če bo praksa pokazala, da je to potrebno, bo ministrstvo za javno upravo sicer predlagalo tudi ustrezno zakonsko spremembo, še pojasnjujejo.

Hanžek za zakonsko ureditev varovanja zasebnosti in etike

Varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek glede vpogleda informacijskega pooblaščenca v zdravstveni kartoteki predsednika republike Janeza Drnovška in poslanca v evropskem parlamentu Lojzeta Peterleta meni, da je bil ukrep vpogleda nesorazmeren z vidika namena inšpekcijskega nadzora in prekomeren glede na poseg v zasebnost. Hanžek ocenjuje, da je potrebno nasprotja med varovanjem zasebnosti, ukrepi za varstvo osebnih podatkov v javnem interesu in etičnimi standardi bolj natančno urediti z zakonom.

Zakon določa, da imajo državni nadzorniki za varstvo osebnih podatkov, ki delujejo pri informacijski pooblaščenki, v okviru inšpekcijskega nadzora pravico pregledovati tudi vsebino zbirk osebnih podatkov ne glede na njihovo zaupnost. Ker pa gre pri tem tudi za poseg v zasebnost, je na mestu posebna obzirnost in odgovornost do prizadetih oseb, meni varuh.

Državni nadzorniki za varstvo osebnih podatkov nadzorujejo zakonitost obdelave osebnih podatkov, ustreznost ukrepov za njihovo zavarovanje in izvajanje drugih določb zakona o varstvu osebnih podatkov. V tem okviru lahko, če ugotovijo, da obstaja sum storitve kaznivega dejanja ali prekrška, podajo kazensko ovadbo oziroma izvedejo postopek kot prekrškovni organ, pojasnjuje Hanžek.

Vpogled v dokumentacijo nesorazmeren

Ob javni objavi podatkov o zdravstvenem stanju dveh funkcionarjev je bila po mnenju varuha zelo majhna verjetnost, da bi vpogled v osebno zdravstveno dokumentacijo prizadetih lahko dal odgovor, kdo naj bi nezakonito posredoval te podatke. Tudi tisti, ki je osebne podatke javno razkril, ni zatrjeval, da je do spornih diagnoz prišel z vpogledom v zdravstveno dokumentacijo. To bi bilo možno ugotoviti le, če bi se dosledno izvajale določbe o sledljivosti vpogledov v zbirke osebnih podatkov, ki se, kot vemo, na tem področju praviloma ne izvajajo, poudarja varuh.

Inšpekcijski vpogled v zdravstveno dokumentacijo je imel torej zelo majhno možnost za odkritje storilca prekrška na področju varstva osebnih podatkov, zato Hanžek ocenjuje, da je bil s tega vidika nesorazmeren.