Komisija je še potrdila, da je JSP glede na prvotno sklenjen okvirni sporazum začel postopke voditi relativno zgodaj, a so se ti zaradi več nepredvidenih okoliščin, med drugim zaradi nepravočasne ponudbe in preseganja maksimalnih cen zavlekli v jesen.
O ugotovitvah komisije, ki jo je nadzorni svet JSP oblikoval na zahtevo županje Nuške Gajšek, da bi preverila postopek izbire dobavitelja zemeljskega plina za sistem daljinskega ogrevanja in morebitno odgovornost za izbiro dobavitelja z višjo ceno, je v ponedeljek razpravljal tudi mestni svet.
Kot je svetnikom razložila predsednica nadzornega sveta JSP Tatjana Vaupotič Zemljič, iz poročila jasno izhaja, da je pri postopkih šlo za splet nesrečnih okoliščin, pri čemer nikomur od zaposlenih ne gre očitati površnosti in krivde za to višje cene plina.
Po besedah predsednika komisije Andreja Trunka so JSP avgusta lani izvedle povpraševanje pri pogodbenikih okvirnega sporazuma za dobavo zemeljskega plina, na katero pa ni prispela niti ena pravočasna ponudba. Ena ponudba je nato prišla z zamudo, je pojasnil, zato so morali povpraševanje ponoviti.
"Na ponovljeno povpraševanje se je odzvalo eno podjetje, a je posredovalo ponudbo, ki je bila višja kot v osnovnem okvirnem sporazumu," je pojasnil in dodal, da so zato, lahko odstopili od sporazuma ter oktobra izvedli postopek javnega naročila.
Zapletov pa s tem še ni bilo konec, saj sta se na razpis prijavili dve podjetji, a je najugodnejši ponudnik popravljal razpisno dokumentacijo, zato so v JSP ponudbo zavrnili. Komisija je kot smotrno in gospodarno ter v izogib dolgim pritožbenim postopkom ocenila tudi odločitev podjetja, da ponovi razpis, na katerega pa se je pravočasno in s popolno ponudbo prijavilo le eno podjetje. Z njim so konec lanskega leta tudi podpisali pogodbo za dobavo zemeljskega plina.
Nekateri ptujski svetniki so v razpravi namigovali na možnost dogovorov med dobavitelji ter da zapleti niso bili naključni. Nekdanji župan Štefan Čelan je znova poudaril pomembnost investicij v čim višjo energetsko samooskrbo in s tem povezano termično obdelavo odpadkov.
Svetnica Liste Andreja Čuša Sergeja Puppis Freebairn pa je, tako kot že na zadnji izredni seji, spet pozvala vodstvo občine, da po vzoru nekaterih drugih pomaga tistim občanom, ki so se po visoki podražitvi cen ogrevanja znašli v stiski.
Županja Gajškova ji je odgovorila, da za kaj takega v proračunu ni realnih možnosti, saj zgolj za obvezne naloge porabijo skoraj 80 odstotkov proračuna, medtem ko se morajo za naložbe zadolževati.
Na Ptuju sicer že nekaj časa načrtujejo tudi investicijo v novi kotel na lesno biomaso za sistem daljinskega ogrevanja. Kot je povedal direktor JSP Alen Hodnik, ki tako še naprej uživa podporo vodstva občine, bo ta stal skoraj milijon evrov, okoli 1,7 milijona evrov pa naj bi stala gradbena dela.
Ker za izvedbo projekta potrebujejo vsaj pol leta, Hodnik verjame, da bi lahko ujeli že naslednjo kurilno sezono, novi kotel pa naj bi po njihovih izračunih pomenil v povprečju za skoraj tretjino nižje položnice.
KOMENTARJI (9)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.