Nadzor na meji: 'Upam, da bomo do poletja našli rešitev, ki bo izvedljiva'

Nataša Pirc Musar je glede nadzora na meji med Avstrijo in Slovenijo, ki ga namerava Dunaj znova podaljšati še za pol leta, dejala, da je optimistka in je prepričana, da je vedno možno najti rešitve. Je pa poudarila, da ni zadovoljna, ker nadzor traja že osem let. "Prepričana sem, da se Avstrija zaveda svoje odgovornosti kot članica schengna," je poudarila in izrazila upanje, da bosta zunanja ministra obeh držav našla rešitev še pred poletjem, "da se ne bomo pregrevali v pločevini v kolonah na mejah".

 "Lahko samo upam, da bomo do poletja našli rešitev, ki bo izvedljiva," je glede tega odprtega vprašanja v odnosih med Slovenijo in Avstrijo dejal Alexander Van der Bellen. Ni pa rešitve, ki bi bila enostavna, je menil.

Pomembna tema današnjih pogovorov med predsednikoma je bila tudi slovenska manjšina v Avstriji. Pirc Musarjeva je glede tega, kot je dejala, med drugim omenila reformo dvojezičnih sodišč, ki je pomembna za manjšino. Izpostavila je še šolski sistem in ohranitev slovenskega jezika. "Brez jezika si ne morem predstavljati manjšine in avstrijski predsednik se glede tega strinja z mano," je dejala. Glede položaja manjšine je slovenska predsednica še ocenila, da "nikoli ni tako dobro, da ne bi moglo biti še boljše". Van der Bellen pa je manjšine označil za mostove, ki povezujejo narode.

Van der Bellen je ob obisku slovenske predsednice tudi ponovil željo Dunaja, da bi Slovenija nemško govorečo skupnost v Sloveniji priznala kot manjšino. Dvostranski odnosi med državama so po besedah avstrijskega predsednika zelo tesni in "verjetno boljši kot kdaj koli". Pirc Musarjeva pa je izrazila prepričanje, da bosta v odnosih med Ljubljano in Dunajem odstranjeni tudi oviri, ki ju predstavljajo nerešena vprašanja glede manjšine in nadzor na notranji schengenski meji.

Van der Bellen in Pirc Musarjeva sta govorila tudi o vojni v Ukrajini. Tako Slovenija kot Avstrija Ukrajini nudita pomoč, tako na terenu kot pri sprejemu ukrajinskih beguncev, je izpostavil avstrijski predsednik. "Pomembno je, da glede vojne v Ukrajini v EU še naprej govorimo enotno in stojimo skupaj," je poudaril Van der Bellen. Pirc Musarjeva je dejala, da sta s sogovornikom prepričana, da se bodo glede Ukrajine kmalu začela mirovna pogajanja.

Strinjata se tudi, da je realistična perspektiva za vstop držav Zahodnega Balkana v EU pomembnejša kot kdaj koli, je dejal Van der Bellen. Slovenska predsednica pa se je zahvalila avstrijskemu kolegu za podporo BiH na evropski poti, za kar si je prizadevala tudi Slovenija.

Napovedala je še, da se bosta z avstrijskim predsednikom znova sešla na forumu v Alpbachu. Predsednika sta se sicer prvič sešla decembra lani, ko je avstrijskega predsednika na uradnem obisku v Sloveniji gostil bivši predsednik republike Borut Pahor.

Avstrijski predsednik je v čast slovenski predsednici priredil svečano kosilo, predsednica republike pa je v nadaljevanju uradnega programa obiskala muzej Belvedere, kjer si je ogledala razstavo Klimt. Po navdihu Van Gogha, Rodina, Matissa ..., obisk pa je sklenila na sprejemu za Slovenke in Slovence, ki živijo, delajo in ustvarjajo na Dunaju.