'Nadzor je potreben, vendar ne takšen'

Finance so poročale, da novi informacijski sistem v zdravstvenih ustanovah poleg dostopa do zdravstvenih podatkov o bolnikih zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) posredno omogoča tudi nadzor nad delovnim časom posameznih zdravnikov oziroma nad navzočnostjo zdravnikov v bolnišnicah. Novica je sprožila precej buren odziv Fidesa, saj trdijo, da je delovni čas posameznika osebni podatek.

'Podatki se uporabljajo za namen, s katerim so zbrani'

"Zakon o varstvu podatkov jasno pravi, da kadar gre za podatek, ki se nanaša na neko konkretno fizično osebo, je to osebni podatek. Mislim, da tukaj kakšnih večjih dilem ni,“ nam je v odzivu povedal pravni svetovalec Fidesa Bojan Popovič. Pri tem je izpostavil, da obstaja razlika med splošnim nadzorom in med nadzorom konkretnih posameznikov z imeni in priimki.

Popovič je tudi izpostavil, da veljajo pravila, da se "podatki smejo obdelovati in uporabljati samo za namen, s katerim so zbrani, in posredovati tretjim osebam samo na podlagi zakona“. To pomeni, da podatki, ki se zbirajo z namenom ugotavljanja, kdaj je bil posamezni pacient pregledan in kdaj je koristil sredstva iz zdravstvenega zavarovanja, kar je zakoniti namen te baze, ne smejo biti uporabljeni za nadzor nad delovnim časom posameznih zdravnikov. "To je podatek, ki zanima izključno delodajalca,“ je odločen Popovič.

Pri tem se strinja, da je nadzor nad izvajalci potreben, dokler to ne vključuje fizičnih oseb. "Problem nastane v hipu, ko se začne zbirati podatke o konkretnih fizičnih osebah. To, da so bolnike v zdravstvenem zavodu sprejemali od 9.30 ure do poldne, nekaj pomeni. Vendar pa to, kdaj je bil kateri zdravnik konkretno v zdravstvenem domu, oprostite, to pa nima nobene zveze s porabo javnih sredstev.“

S tem dobimo veliko drugih osebnih podatkov

Na vprašanje, ali se mu ne zdi pomembno, če nadzor pokaže, da velikega števila zdravnikov velik del delovnega časa ni v ordinaciji, Popovič pove: "Uporabnika zdravstvenih storitev zanima, ali je bil oskrbljen. Če bi se izkazalo, da bi morala zdravstvena ustanova sprejemati bolnike ob osmih, pa jih začne kasneje ali pa zaključi, preden bi morala, potem se strinjam, da to kliče po zunanjem nadzoru. Vendar pa mi govorimo o tem, kdaj je zdravstvena oskrba dostopna bolnikom in kdaj ne, ne pa, kdaj je bila neka fizična oseba na delovnem mestu.“ Ob tem opozarja, da sledenje posameznikom na delovnem mestu prinaša vrsto osebnih podatkov, od tega, kdaj je koristil bolniški staž, kdaj je bil na porodniškem dopustu, posledično, koliko otrok ima itn. „S tem, da se na ZZZS začne voditi evidenca, se absolutno ne moremo strinjati,“ je zaključil Popovič.

Vprašanje ostaja

Dobili smo sicer tudi prošnjo, ki jo je Fides naslovil na ZZZS, v kateri jih zanima pojasnilo v zvezi z zbiranjem osebnih podatkov zdravnikov. Pri tem zavod prosijo, naj "v izogib nesporazumom in pravnim postopkom sporočite, kakšne postopke imate vzpostavljene za preprečevanje nenamenskega vpogleda v osebne delovnopravne podatke konkretnih zdravnikov in zbiranja teh podatkov brez izrecnega soglasja zdravnika, na katerega se podatki nanašajo“. Zanima jih tudi zakonska podlaga in namen zbiranja teh podatkov.

Rosana Lemut Strele iz urada informacijske pooblaščenke je ob tem mnenja, da ima ZZZS z izvajalci zdravstvenih storitev sklenjene pogodbe, ki opredeljujejo tudi ordinacijske čase, zato ima ZZZS ne samo pravico, ampak tudi dolžnost preverjati, ali se pogodba spoštuje, so zapisali v Financah. Med drugim je v tem smislu pomembno tudi, ali je zdravnik v ordinacijskem času, ki se plača z javnim denarjem, res na voljo pacientom, pri čemer pa bi to prvenstveno moral preverjati delodajalec. Ostaja torej vprašanje, ali pretehta javni interes ali varstvo osebnih podatkov zdravnikov.