Je dolgov več, kot priznava nadškofija?

Mariborska nadškofija, ki jo vodi nadškof  Franc Kramberger, je javno zanikala več stomilijonsko zadolženost, na katero so opozorili italijanski mediji, češ da ima skupaj le 17,4 milijona evrov dolgov.

A že podroben pregled javno dostopnih podatkov o glavnih nepremičninah kaže, da imajo na glavnih stavbah hipotek za vsaj 22 milijonov evrov. Za največjo hipoteko, kjer samo glavnica posojila znaša 12,5 milijona evrov, so pri banki Unicredit zastavili orglarsko šolo v Hočah in samostan Studenice, znan po živih jaslicah.

Da škofje težko spijo, kažejo novi podatki o gradu Betnava. Roko nad njim je cerkev dobila po denacionalizaciji pred manj kot desetimi leti, ko je prvi gospodar Mirko Kraševec obljubljal, da bodo ''s kompleksom Betnave poskušali ravnati kot dobri gospodarji in upravičiti to, kar smo obljubljali''.

Danes pa imajo hipoteko za šest milijonov evrov pri banki Abanka Vipa, posojilo so vzeli julija 2009, odplačali pa naj bi ga do leta 2012. Pod hipoteko je tudi stavba na Slovenski 117, v njej je sedež holdingov Zvon in celo otroški vrtec. Gre za 3,5 milijona evrov, prvi obrok zapade septembra letos, zadnji šele čez deset let, junija 2021.

Skupna vrednost hipotek v zemljiški knjigi je 22 milijonov evrov. Pojasnil, koliko neplačanih kreditov se za njimi skriva, od nadškofije pa v oddaji 24UR niso dobili.

A to še zdaleč niso vsi objekti, ki jih navajajo italijanski mediji, saj se vsaj dela zastavljenega ne da preveriti. Že naši podatki pa kažejo, da je resnica o skupni zadolženosti vsaj tako blizu navedbam italijanskih medijev kot uradnim pojasnilom mariborske nadškofije.

Kako so ustvarili dolgove?

In kako je mariborska nadškofija ustvarila vse te dolgove? Opekla se je z verigo neuspelih finančnih naložb, pri katerih bo izgubila tudi milijonske vložke v finančna podjetja, ki jih za zdaj še ne prišteva k izgubam. Gre torej za hud finančni udarec, ki pa bo imel tudi moralne posledice: takšne naložbe so namreč v nasprotju z osnovnimi vrednotami cerkve.

Nemogoče, je najpogostejši odziv na mariborskih ulicah ob objavi omembi vrtoglavih dolgov mariborske nadškofije. Pojavlja se tudi vprašanje, kje je denar.

Odgovor se delno skriva v tej hobotnici zgrešenih naložb. Od Mariborske nadškofije navzdol imamo družbo Gospodarstvo rast. V rdečih številkah od leta 2009, pod njo še T2, ki je v prisilni poravnavi. Insolventna sta še holdinga Zvon ena in Zvon dve. Celoten dolg skupine je med 700 in 800 milijonov evrov.

Ob teh vrtoglavih številkah, ki so jih v italijanskem časniku L'espresso naslovili kot "sveti polom", pa v nadškofiji vztrajajo, da je njihov dolg le 17,4 mio.

A v nadškofiji so zelo hitro spregledali vse zgrešene naložbe, denar, ki se je stekel vanje, pa, kot kaže, odpisali.

Največji finančni polom Vatikana v zadnjih 30 letih

Je pa takšno ravnanje skregano tudi z moralo, ki jo cerkev uči. RKC se je namreč zelo zavzemala proti zadolževanju in dajanju kreditov, kajti obrestne mere so šteli celo za oderuštvo in krajo, tako da bi pri njih pričakovali drugačno ravnanje.

Namesto drugačnega ravnanja in ob stomilijonskih izgubah pa so v nadškofiji zapisali, da se zavedajo stisk in prizadetosti ljudi, ki so vložili svoje prihranke.

Da gre za največji polom Vatikana v zadnjih 30 letih, je prepričan novinar časnika L'espresso Emiliano Fittipaldi, ki je razkril finančno luknjo mariborske nadškofije. Da ima prav, po njegovem dokazuje tudi molk Vatikana na njegov članek, kar naj bi bila običajna praksa ob vseh večjih škandalih Cerkve.

In čeprav v banki Unicredit in Krekovih skladih varčevalcem zagotavljajo, da so njihovi prihranki na varnem, Fittipaldi trdi, da se banke za svoj denar zelo bojijo, še posebej zato, ker je Vatikan Mariborčanom odrekel pomoč, ker naj bi posle sklepali brez njegove vednosti.