Kako v slovenski katoliški cerkvi ocenjujete letošnje leto? Ustavno sodišče je prižgalo zeleno luč za ratifikacijo vatikanskega sporazuma, ostaja pa še vedno nekaj odprtih vprašanj med cerkvijo in državo, recimo vprašanje verouka v šolah.
Kakih velikih sprememb v tem letu ni bilo in cerkev je kot običajno opravljala naprej svoje poslanstvo. Bila so postavljena nekatera vprašanja, ki še niso rešena, je pa tako, da sem prepričan, da bo zdaj, po ratifikaciji tega sporazuma, da se bo lažje reševalo tudi druga odprta vprašanja v odnosu med našo družbo in cerkvijo.
Kako pa ocenjujete stanje duha v Sloveniji? Pred časom ste v nekem intervjuju govorili o predsodkih do katoliške cerkve.
Da, na žalost je teh predsodkov še vedno veliko. Mi bi želeli, da bi se cerkev ocenjevala kot neko pozitivno dejstvo, da bi se njeno delovanje v naši družbi ocenjevalo pozitivno. Smo pa še vedno pod vplivom starega komunističnega gledanja, kjer se je vera in tudi delovanje cerkve ocenjevalo kot negativno, in tega mišljenja je pri nekaterih ljudeh še vedno zelo veliko. Res si želimo, da bi se to enkrat prevetrilo in da bi cerkev dobila normalen položaj v normalni demokratični družbi.
Veliko negativnih čustev se je sprostilo tudi v primeru izbrisanih in gradnje džamije. Kakšno je vaše mnenje o izbrisanih in o gradnji džamije?
Mislim, da izbrisani, kolikor se jim je zgodila krivica, morajo dobiti zadoščenje, to je stvar osnovne pravičnosti. Kar se pa tiče gradnje džamije, prav tako mislim, da imajo muslimani, ki jih je veliko – oni so za katoliško cerkvijo prva skupnost – pravico do džamije, res pa je tudi to, kar je gospod nadškof Rode dejal, da džamija ni samo verski objekt, ampak je kulturno politični objekt. To je nasploh povezano s stanjem islama, povezanosti politike in islama ter splošnim delovanjem teh džamij. To je nekaj drugega kot so njihove molilnice.
Ampak takšno stališče cerkve je dalo vtis, kot da je cerkev proti gradnji džamije.
Ne, tega ne bi mogli reči. Cerkev se zavzema za pravice vseh vernih. Želeli pa bi, da bi recimo islamski voditelji v Evropi, ki uživajo te pravice se potrudili tudi, da bi iste pravice uživali tudi kristjani v muslimanskih državah, kjer so včasih čisto omejeni. Recimo v Saudski Arabiji ne sme biti nobenega zunanjega znamenja krščanstva, kaj šele, da bi bila to cerkev, čeprav je tam okoli 600.000 kristjanov.
Kakšno je vaše božično voščilo?
Božič je res praznik božje dobrote in ljubezni, zato želim, da bi prav vsi kristjani, pa tudi tisti, ki morda niso verni, v teh dneh začutili bližino božje ljubezni in božje dobrote. Da bi jih to nekako notranje osrečilo in izboljšalo. Božič je tudi neke vrste protest proti duhu potrošniške družbe v kateri živimo. Po drugi strani pa tudi izraža solidarnost z vsemi revnimi, zlasti tistimi, ki so odrinjeni na rob družbe. Želim, da bi res vsi dobili neko zadoščenje, veselje, mir, ki je potreben človeku v družbi.
