Državni zbor je v preteklem tednu na glasovanju potrdil ministrsko ekipo 15. slovenske vlade pod vodstvom Roberta Goloba, zaradi nezdružljivosti posameznih vladnih funkcij s poslansko pa je parlamentarne klopi zapustilo več poslancev. V DZ jih bodo tako zamenjali nadomestni poslanci.
Poslanca Gibanja Svoboda Mateja Arčona, ki je v sredo zaprisegel kot minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, bi v parlamentarnih klopeh moral naslediti Danijel Bešič Loredan. A ker je slednji postal minister za zdravje, bo namesto njega v parlament prišel nekdanji televizijski novinar Aleksander Prosen Kralj. Med poslanci Gibanja Svoboda se iz poslanskih klopi poslavlja tudi Barbara Kolenko Helbl, ki je v novi vladi zasedla mesto generalne sekretarke vlade. V državnem zboru jo bo nasledil Tomaž Lah.
Predsednico Socialnih demokratov Tanjo Fajon, ki se je v 15. slovenski vladi zavihtela na čelo zunanjega ministrstva, bo v DZ nadomestil igralec in voditelj Jonas Žnidaršič. V SD je poleg Fajonove od izvoljenih poslancev minister postal še dosedanji dolgoletni vodja poslanske skupine Matjaž Han, ki ga bo v parlamentu zamenjal poslanec minulega sklica DZ Soniboj Knežak.
Koordinatorja Levice Luko Mesca, ki je za zdaj prevzel vodenje ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, bi morala nadomestiti Asta Vrečko. Slednja je prevzela vodenje resorja za kulturo, dosedanji strokovni sodelavec Levice Dan Juvan, ki je naslednji v vrsti, pa je zasedel mesto državnega sekretarja na ministrstvu za delo. Barve stranke bo tako v parlamentu zastopal Milan Jakopovič.
Na dnevnem redu četrtkove izredne seje bodo tudi volitve podpredsednika DZ. Predsedniku državnega zbora pri delu namreč pomagajo največ trije podpredsedniki, poslanci jih morajo izvoliti najpozneje v 30 dneh po konstituiranju DZ.
Državni zbor je dve podpredsednici že izvolil, in sicer poslanko SD Meiro Hot in poslanko Levice Natašo Sukič. Eno podpredsedniško mesto po poslovniku pripada največji opozicijski poslanski skupini, v tem sklicu DZ torej SDS, ki na to mesto predlaga nekdanjega vodjo poslanske skupine Danijela Krivca.
V SDS bodo predlagali predsednike in podpredsednike v delovnih telesih DZ
Poslanska skupina SDS bo predlagala kandidate za predsedniška in podpredsedniška mesta v delovnih telesih DZ, z izjemo komisije za nadzor javnih financ in komisijo za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. Tega namreč še niso storili, saj se niso strinjali z razdelitvijo predsedniških mest med poslanskimi skupinami.
Poslanci so sicer parlamentarna delovna telesa ustanovili na seji 25. maja ter imenovali tudi večino njihovih predsednikov in podpredsednikov. V SDS takrat svojih kandidatov protestno niso predlagali, saj se niso strinjali z razdelitvijo predsedniških mest, ki so pripadla posameznim poslanskim skupinam.
Po prvotno predlaganem razrezu bi namreč poslanski skupini SDS pripadlo šest predsedniških mest v odborih, drugi opozicijski stranki NSi pa dve. A je poslanska skupina NSi predhodno že na kolegiju predsednice DZ predlagala dopolnilo, po katerem bi NSi pripadalo še tretje predsedniško mesto, in sicer v komisiji za nadzor javnih financ, ki je bilo sprva namenjeno poslanski skupini SDS. Ob podpori koalicije je kolegij tak predlog potrdil.
S tem se niso strinjali v SDS, vodja poslanske skupine Jelka Godec pa je takrat opozorila, da tak predlog ni v skladu s poslovnikom DZ in dogovorjenim razrezom, saj se število predsedniških mest, ki pripadajo SDS, zmanjša na pet. V poslanski skupini tako takrat niso predlagali svojih kandidatov za predsedniška in podpredsedniška mesta v delovnih telesih DZ.
DZ sprva tako še ni ustanovil komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, saj morajo v njej vodilne funkcije in večina članov pripadati poslancem opozicije. Ker pa poslanci SDS niso predlagali svojih kandidatov, temu pogoju še ni bilo mogoče zadostiti.
KOMENTARJI (30)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.