Starši, nadomestilo plače vam pripada, a treba je biti hiter

Ker osnovnošolci ta teden ostajajo doma, vrtci pa so odprti le za tiste starše, ki morajo nujno na delo, še vedno vlada zmeda okrog nadomestila plače za varovanje otrok zaradi višje sile. Vrstijo se vprašanja, starši ne vedo, kaj jim pripada. Na nas se je tako obrnila bralka, ki se je znašla v situaciji, zaradi katere je ostala brez petih dni dopusta, čeprav bi ji po PKP5 pripadalo nadomestilo plače za varovanje otroka zaradi višje sile.

Kot je zapisala, je 26. oktobra ostala doma, ker so vrtci zaprli svoja vrata, delodajalec pa ji je rekel, da mora koristiti dopust. Sama je tako začela iskati odgovor na vprašanje, ali ji pripada nadomestilo plače za varovanje zaradi višje sile. Ko je končno ugotovila, da mora, če želi koristiti nadomestilo, napisati izjavo delodajalcu, je bilo že prepozno. Delodajalec mora namreč omenjeno izjavo v roku osmih dni od začetka spremembe poslati na Zavod RS za zaposlovanje (ZRSZ). Bralka je jezna in razočarana, saj je njen otrok moral ostati doma, sama pa je ostala brez petih dni dopusta, ki jih je hranila za božične praznike. "Neverjetno. In to naj bi bila pomoč staršem," je ogorčena.

Kdaj staršem pravzaprav pripada nadomestilo plače za varstvo otrok zaradi višje sile in kakšen je postopek uveljavljanja, pojasnjujemo v nadaljevanju.

Na ministrstvu za delo so uvodoma pojasnili, da je s PKP5 urejena podlaga odsotnosti z dela v primerih, ko delavec, torej eden od staršev ali skrbnik otroka, ne more opravljati dela zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otroka zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nezmožnosti obiskovanja vrtca, šole ali socialnovarstvene storitve vodenja in varstva ter zaposlitve pod pogoji, ki ni v institucionalnem varstvu.

"V okvir obveznosti varstva zaradi višje sile zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole se šteje otroke do vključno 5. razreda osnovne šole, otroke v prilagojenih in posebnih programih v osnovnih šolah s prilagojenim programom in v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter otroke, ki imajo v odločbi o usmeritvi določeno pomoč spremljevalca," so dodatno pojasnili.

Kot so dodali na ministrstvu za delo, mora delavec delodajalca obveščati o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti. To pomeni, da mora delavec v primeru odsotnosti z dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva najpozneje v treh delovnih dneh od nastanka razloga o vseh okoliščinah, ki vplivajo na nastanek višje sile, obvestiti delodajalca. 

Delavec, pri katerem je podana višja sila, zaradi katere ne more opravljati dela, je v obdobju, za katerega je podana višja sila, upravičeno odsoten z dela. Nezmožnost opravljanja dela zaradi višje sile pa je treba presojati v vsakem konkretnem primeru posebej, so povzeli na ministrstvu.

Pojasnili so še, da imajo delodajalci po ZZUOOP (Zakon o ukrepih za omilitev in odpravo posledic covida-19) možnost, da uveljavljajo povračilo izplačanega nadomestila plače delavcu, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva. To pa naredi tako, da v osmih dneh od pričetka odsotnosti delavca v elektronski obliki pri ZRSZ vloži vlogo za povračilo izplačanega nadomestila plače, ki ji mora priložiti izjavo delavca o obstoju okoliščin, ki vplivajo na nastanek višje sile.

ZRSZ na svoji spletni strani pojasnjuje, da velja Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic covida-19 od 24. oktobra letos. Delodajalci lahko tako na podlagi omenjenega zakona med drugim uveljavljajo tudi povračilo celotnega izplačanega nadomestila plače za zaposlene, ki ne morejo opravljati dela zaradi višje sile, ki je posledica varstva otrok. Povračilo izplačanih nadomestil plače lahko delodajalec uveljavlja le za obdobje, dokler veljajo okoliščine višje sile, ki upravičujejo odsotnost zaposlenega. 

Vlogo za povračilo nadomestila plače lahko delodajalec odda elektronsko na portalu ZRSZ za delodajalce najkasneje v osmih dneh od prvega dne odsotnosti zaposlenega. Pri višji sili zaradi obveznosti varstva otrok mora delodajalec vlogi priložiti tudi izjavo zaposlenega o obstoju osebnih okoliščin (primer izjave najdete na spletni strani ZRSZ). "V kolikor delodajalec od delavca predmetne izjave še ni prejel, pri nas še vedno lahko (pravočasno) vloži vlogo brez te priloge, mi pa ga pozovemo k dopolnitvi oziroma, lahko vlogo že sam dopolni kada rkoli do dne obravnave vloge z naše strani," so pojasnili na ZRSZ.

Kako pa je z uveljavljanjem nadomestila plače zaradi varstva, če delavec dela od doma? Na pristojnem ministrstvu pojasnjujejo, da delavec, ki opravlja delo na domu, v tem času še vedno izpolnjuje svoje obveznosti iz delovnega razmerja, le kraj opravljanja dela je drug. "Ob tem poudarjamo, da je temeljna obveznost delavca iz delovnega razmerja, da vestno opravlja delo na delovnem mestu oz. v okviru vrste dela, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi. Efektivni delovni čas je vsak čas, v katerem delavec dela, kar pomeni, da je na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti iz pogodbe, ne glede na kraj, kjer delavec opravlja delo. Na podlagi navedenega je primerno zaključiti, da delo na domu ni združljivo z obveznostjo varstva otroka, zato je tudi v takšnih okoliščinah (tj. ko se delo opravlja na domu) primerno, da se v konkretnem primeru presoja, ali so pri delavcu podani elementi višje sile, zaradi katere ne more opravljati dela, in je upravičen do odsotnosti z dela in do nadomestila plače," so pojasnili.

Na ministrstvu tudi opominjajo, da je pri izrabi letnega dopusta treba upoštevati potrebe delovnega procesa ter možnosti za počitek in rekreacijo delavca ter njegove družinske obveznosti. Če je vse to upoštevano, se lahko tudi v takih okoliščinah delodajalec in delavec dogovorita o izrabi letnega dopusta, enostransko odrejanje dopusta pa ni dopustno, poudarjajo.