Ljubljanska železniška postaja: kako je videti največje gradbišče v prestolnici?

"Želeli smo pokazati, za kako veliko investicijo gre, in to v samem središču Ljubljane," je ob današnjem medijskem ogledu gradbišča poudarila ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek. Za drugim tirom Divača-Koper je to trenutno največja investicija na slovenskem železniškem omrežju.

Njena pogodbena vrednost z davkom je skoraj 244 milijonov evrov, po številnih zapletih pa je direkcija za infrastrukturo za izvajalca lani v začetku jeseni izbrala konzorcij podjetij SŽ-Železniško gradbeno podjetje, Kolektor Igin, CGP in GH holding.

"Na tem mestu bo stal nov moderen potniški center, ki bo velika pridobitev ne le za Ljubljano, ampak tudi za Slovenijo," je povedala ministrica. Veseli jo, da dela za zdaj tečejo skladno z načrti in časovnico. Rok izvedbe nadgradnje železniške postaje je nekje konec julija 2026.

Ob tem bo na območju zrasla tudi nova sodobna avtobusna postaja, pri kateri so investitor Slovenske železnice. 

Postopek za izdajo gradbenega dovoljenja je stekel pred nekaj dnevi, po besedah generalnega direktorja Slovenskih železnic Dušana Mesa ga pričakujejo do sredine maja. Mes upa, da bi lahko začeli graditi jeseni, tako da bi bila lahko nova avtobusna postaja s spremljajočo garažno hišo in poslovnimi prostori končana v teku leta 2027.

Trenutno dela za nadgradnjo železniške postaje potekajo na severnem delu. V uporabi je le okoli polovica vseh tirov, a po besedah direktorja družbe SŽ-Infrastruktura Matjaža Kranjca promet za zdaj potek poteka dokaj normalno, brez večjih dodatnih zamud. Nekaj več težav pristojni pričakujejo s septembrom, ko naj bi stekla dela na južnem delu postaje.

Nova postaja bo imela 13 tirov, od tega 11 s peroni. Vse skupaj bo šest peronov. Obliko trenutno dobivajo bodoči peroni štiri, pet in šest. Šesti peron bo ob novi avtobusni postaji in bo imel multimodalno funkcijo za lažje prestopanje na avtobuse.

Obenem nastaja nov podhod pod železniško postajo, ki bo dvakrat večji od dosedanjega. Poleg površin za pešce bo imel dvosmerno kolesarsko stezo. Obenem se projektira tudi nova navezava podhoda na Vilharjevo cesto, bodočo avtobusno postajo in nastajajočo poslovno stavbo Vilharia.

Postavlja se tudi podpora za bodoči nadhod nad tiri, ki bo v dveh etažah in bo predstavljal tudi povezavo med železniško in avtobusno postajo ter bo v prihodnje prav tako omogočal prehod z ene na drugo stran območja postaje. Vseboval bo tudi vse osrednje storitve in vsebine za potnike.

Tehnične rešitve bodo takšne, da bodo v prihodnosti omogočale tudi poglobitev železnice, če bo sprejeta tovrstna odločitev, so zagotovili pristojni iz Direkcije RS za infrastrukturo.

Na obstoječem poslopju železniške postaje bosta po pojasnilih projektanta, družbe Elea IC, odstranjena oba prizidka, izvedene pa bodo tudi druge prilagoditve na novo podobo potniškega centra. Notranjost objekta bo medtem do ureditve nadhoda ostala v sedanji obliki.

Arhitekt Marko Mušič je ta teden javno nasprotoval odstranitvi notranje ureditve, ki je bila zasnovana po načrtih njegovega ateljeja. Po besedah pristojnih se bo v nadaljevanju v sodelovanju z zavodom za varstvo kulturne dediščine pogledalo, katere rešitve bodo glede na prihodnjo vsebino stavbe ohranjene na samem mestu in katere ne.

V sklopu ureditev bo na območju ob javnih prostorih na površju nastalo tudi zaklonišče v dveh etažah. V vsaki naj bi bilo prostora za okoli 300 oseb.

Župan Janković vsel, da večjih zapletov zaradi gradbenih del za zdaj ni

Obseg projekta po besedah ministrice Bratušek zahteva res veliko sodelovanja in organizacije, da življenje ljudi in obiskovalcev poteka kolikor toliko normalno. Ljubljanski župan Zoran Janković je vesel, da usklajevanje z državo poteka dobro in da večjih zapletov zaradi gradbenih del za zdaj ni.

Mestna občina medtem izvaja ostale infrastrukturne posege na območju. V začetku leta 2026 bi lahko, tako Janković, v najboljšem primeru začeli delati tire na nadvozu pri Orto baru, temu se bo prilagodila tudi občina in začela obnavljati Masarykovo in Šmartinsko cesto ter širiti podvoz pod železnico. Po Jankovićevih besedah so že kupili vse potrebne nepremičnine, maja ali junija letos naj bi jih porušili. "Še dve leti bo na tem območju res veliko gneče in nevšečnosti," je napovedal župan.

V kratkem in naj bi predstavili tudi dogovor z državo glede potrebnih dodatnih posegov na dolenjski, gorenjski in kamniški progi. Poleg dvotirnosti bodo te rešitve vsebovale tudi ureditev za prehod avtomobilov, pešcev in kolesarjev pod ali nad tiri.

Bratuškova je povedala, da v sodelovanju z občino pripravljajo tudi projekt t. i. tivolskega loka oz. neposredne navezave med gorenjsko in primorsko progo. Ministrica verjame, da bi lahko ta nekaj več kot enokilometrski lok uredili v nekaj letih. Obenem na ministrstvu pripravljajo tudi dolgoročne rešitve za železniško obvoznico okoli Ljubljane. A izvedba tega sega več kot desetletje v prihodnost.

Dolgoročno tovornega prometa tako po napovedih pristojnih ne bo več v središču prestolnice. Že zdaj pa ustavljanje tovornih vlakov v veliki meri selijo na železniško postajo Zalog.

Bratuškova: Od izvajalcev pričakujem izvedbo projektov v dogovorjenih časovnih in cenovnih okvirih

Bratuškova od izvajalcev pričakuje izvedbo del v dogovorjenih časovnih rokih in v skladu s pogodbeno ceno. Še posebej to velja za kompleksne projekte velike vrednosti, je povedala ob ogledu gradbišča v sklopu nadgradnje osrednje ljubljanske železniške postaje.

Ministrica tako od gradbenih podjetij pričakuje, da bodo prevzela toliko poslov, kolikor jih lahko izvedejo, brez selitev delavcev z gradbišča na gradbišče. Pozvala jih je, "naj se ne zaplezajo".

Njeno pričakovanje še posebej velja za velike in kompleksne projekte visokih vrednosti, kot sta trenutno npr. drugi tir Koper-Divača in nadgradnja osrednje ljubljanske železniške postaje. "Seveda se lahko zgodi kakšna stvar, ki ni bila predvidena, a govorimo o normalnih odstopanjih," je povedala.

Od vseh izvajalcev tako pričakuje, da so sposobni izpeljati dela v rokih in obsegu, za katere so se zavezali. Pri tem je omenila spoštovanje pogodbe glede rokov, finančnega obsega in poplačila svojih delavcev ter podizvajalcev.

Glede trenutnih zapletov zaradi težav turškega partnerja pri projektu drugi tir, podjetja Yapi Markezi, je ministrica spomnila na zagotovila projektnega podjetja 2TDK, da izzivi s turškim izvajalcem ne bi smeli vplivati na rok in ceno.

Tudi njen turški kolega in turška veleposlanica ji v komunikaciji zagotavljata, da Yapi Markezi ostaja del projekta, glede oblike sodelovanja pa da se bosta dogovorila s partnerjem v projektu, podjetjem Kolektor CPG.

Skupna investicijska vrednost drugega tira sicer znaša 1,1 milijarde evrov, prvi vlaki pa naj bi po novi progi zapeljali v prvi polovici prihodnjega leta.

Glede jeseniškega železniškega vozlišča, kjer je Direkcija RS za infrastrukturo za zdaj neuspešna pri izboru izvajalca, saj se z najugodnejšim ponudnikom na prvem razpisu, družbo Riko, v pogajanjih ni uspela dogovoriti glede primerne pogodbene cene, sta ministrica in direktorica direkcije Karmen Praprotnik objavo novega razpisa objavili v nekaj dneh. Razpisna dokumentacija je v končni fazi priprave, razpis naj bi bil tako objavljen še ta teden ali v začetku prihodnjega.

Slovenske železnice v nakup tirnega dvigala za hitrejšo izvedbo del na železniški infrastrukturi

Slovenske železnice so poleg tega danes z nemškim podjetjem Techne Rail & Mill podpisale šest milijonov evrov vredno pogodbo za nakup tirnega dvigala. Gre za sodobno napravo, ki bo pripomogla k še učinkovitejši izvedbi rednih del na javni železniški infrastrukturi.

Pogodbo sta podpisala direktor podjetja SŽ-Infrastruktura Matjaž Kranj in generalni direktor nemškega dobavitelja železniških dvigal Techne Rail & Mill Johannes Roewe. Vrednost pogodbe za nakup dvigala znaša 6,05 milijona evrov brez DDV. Ob vključenem vzdrževanju v triletnem garancijskem obdobju pa je vrednost 6,24 milijona evrov brez DDV. Rok za dobavo dvigala je 28 mesecev po podpisu pogodbe, so navedli pri Slovenskih železnicah.

Tirno dvigalo bo namenjeno odpravi posledic izrednih dogodkov in za izvajanje rednih del na javni železniški infrastrukturi, kot so vgradnja kretnic in tirnih polj ter montaža betonskih in drugih konstrukcijskih elementov.