Obravnava je trajala le dobro uro. Vsi štirje obdolženci so povedali, da svojih zagovorov iz prejšnjih obravnav ne bodo spreminjali. Vendar pa bodo, kot je poudaril obdolženi Simon Krejan, predložili nove dokaze, iz katerih bo razvidno, da Milan Smolnikar v Depali vasi leta 1994 ni bil kot civilna oseba, temveč z drugim namenom.
Okrožnega tožilca Fišerja novica o novih dokazih ni prav nič presenetila. "Mene to nič ne čudi, glede na to, da se v medijih pojavljajo nastopi politika, ki vsakič dvigne vihar". Čudi me samo to, da dokazov niso predložili že prej, glede na to, da se postopek vleče že tako dolgo, je še dodal Fišer. Glavna obravnava se bo nadaljevala 21. marca, ko bodo zaslišali prve priče, med njimi tudi Smolnikarja. Smolnikar o obravnavi danes ni želel govoriti, povedal pa je, da je, kljub ponovnemu sojenju, zanj zadeva že končana in da bo po vsej verjetnosti tako ali tako zastarala.
Drnovšek zavrača Janševe navedbe z vestjo STA
Janez Janša je danes napovedal predstavitev novih dokazov, da je Janez Drnovšek že leta 1993 vedel za poročilo notranjega ministrstva o domnevnih nepravilnostih na obrambnem ministrstvu. V Drnovškovem uradu pa so že drugič v dveh dneh zatrdili, da je tedanji predsednik vlade zanj izvedel šele v začetku leta 1994. Drnovšek neresničnost Janševih navedb dokazuje z vestjo Slovenske tiskovne agencije (STA) z novinarske konference predsednika vlade 25. marca 1994.
Na takratni novinarski konferenci je Drnovšek namreč med drugim povedal, da ga je ministrstvo za notranje zadeve konec decembra 1993 opozorilo na indice, da posamezniki z ministrstva za obrambo prekoračujejo pooblastila oziroma da prihaja do prekrivanj v dejavnostih obeh državotvornih resorjev. Bili so tudi indici, da posamezne službe obrambnega ministrstva zasledujejo določene politike in novinarje. Konkretnejše poročilo pa je premier od notranjega ministra Iva Bizjaka dobil 15. februarja, čez nekaj dni pa s podobnimi ocenami, vendar tokrat na račun MNZ, še od Janše, kot je še zapisano v takratnem poročilu z novinarske konference.
Kronologija primera Depala vas
Prva glavna obravnava v zadevi Depala vas je bila sicer razpisana septembra lani, torej po več kot osmih letih od aretacije Milana Smolnikarja. Kot je znano, gre v primeru Depala vas za sojenje nekdanjima pripadnikoma specialne enote Moris Darku Njavru in Robertu Suhadolniku ter nekdanjima uslužbencema takratnega varnostnega organa ministrstva za obrambo (VOMO) Simonu Krejanu in Andreju Podbregarju, ki naj bi kot vojaške osebe 20. marca 1994 v bliskoviti akciji aretirali civilno osebo Milana Smolnikarja zaradi domnevne izdaje vojaške tajnosti.
Pri tem naj bi obtoženci presegli zakonska pooblastila oz. naj bi Smolnikarju, kot jim očita obtožnica, "na grozovit način protipravno odvzeli prostost", Smolnikar pa naj bi ob tem utrpel hude telesne poškodbe. Za takšno dejanje jim po zakonu grozi do pet let zaporne kazni.
V dosedanjem poteku sojenja so vsi obtoženi podali svoje zagovore, v katerih so med drugim trdili, da Smolnikar ni bil civilna oseba, temveč tajni sodelavec policije. Poleg tega so imeli vsi obtoženi po naročilu nadrejenih za aretacijo vsa pooblastila, s čimer so pravosodnim organom "ponudili" povsem drugačno zgodbo o dogodku oziroma o njegovem ozadju kot tožilstvo in Smolnikar. Po njihovih navedbah je Smolnikar poškodbe dobil zaradi upiranja aretaciji, da ni šlo za brutalen obračun na grozovit način pa naj bi dokazovale tudi Smolnikarjeve poškodbe, ki naj bi bile le lažje narave.
