520 milijonov ljudi po svetu ima osteoartrozo, saj gre za zelo razširjeno obolenje sklepov, v zadnjih treh desetletjih pa se je za skoraj 50 odstotkov še povečalo število pacientov z osteoartrozo. Osteoartroza lahko prizadene katerikoli gibljivi sklep, najpogosteje pa kolena, kolke in sklepe rok. Praviloma se bolezen začne z manjšo ali večjo poškodbo sklepa. Naše telo na začetku bolezni še zmore samo vplivati na spremembe v sklepu, ko bolezen napreduje, pa obnovitveni sistem telesa na napredovanje bolezni ne more več vplivati in tkiva v sklepih začnejo propadati, kar se kaže s tanjšanjem hrustanca, preoblikovanjem kosti, kostnimi zatrdlinami in vnetjem sklepov. Kljub tem spremembam lahko sklep še vedno deluje normalno, brez bolečin ali okorelosti, ko pa postanejo težave prehude, pa je potrebna zdravstvena obravnava. Namreč, bolezen spremlja huda bolečina, mišična oslabelost, okorelost sklepov, vse skupaj pa slabša bolnikovo kakovost življenja.
Natančen vzrok osteoartroze ni povsem jasen, obstaja pa nabor dejavnikov, ki povečujejo tveganje za nastanek te bolezni. Ti so poleg predhodne poškodbe v sklepu (lahko tudi prekomerne uporabe sklepa), še prekomerna telesna masa ali debelost, starost in pa genetika. Prav tako naj bi bolezen pogosteje prizadela ženske.

Ob svetovnem dnevu fizioterapije, ki smo ga obeležili 8. septembra, so predstavniki Združenja fizioterapevtov Slovenije opozorili na izreden pomen fizioterapije pri zdravljenju osteoartroze. V vabilu novinarjem na novinarsko konferenco so napovedali tudi predstavitev nekaj primerov fizioterapevtskih vaj, kot pacientko pa navedli doktorico Nado Rotovnik Kozjek, ki je nekaterim znana predvsem kot rekreativna športnica in strokovnjakinja za klinično in športno prehrano, malo manj pa je znano, da je specialistka anesteziologije, intenzivne in perioperativne medicine ter terapije bolečine. Sprva smo mislili, da gre morda za napako, saj nam ni bilo jasno, kako bi lahko tako aktivna športnica imela tako hudo obolenje, po pogovoru pa nam je 58-letna doktorica vendarle pojasnila, kako se je vse skupaj začelo in kako pomembno je, da kljub bolezni obiskujemo redno fizioterapijo in skrbimo za redno telesno dejavnost.
"Jaz sem pravzaprav športnica iz nuje. Leta 1991 sem imela hudo nesrečo, padla sem čez prepad v hribih. Od takrat naprej sem športnica, saj moram redno vaditi, da sploh lahko funkcioniram. Seveda pa, če redno vadiš, se navadiš, telesna zmogljivost pa se zveča. Vsi ti moji športni dogodki so pravzaprav stranski učinek tega, ker že 31 let redno vadim," pojasnjuje in dodaja, da je sicer invalid. "Leva noga je hudo poškodovana na področju kolena. Ker sem se odločila, da ne želim proteze, se trudim na takšen način vzdrževati svojo lokomotorno zmogljivost. Če imaš poškodovan en sklep, potem pravzaprav temu sledijo problemi na vseh drugih sistemih v telesu. Zelo veliko sem imela težav že s križem zaradi tega, pa težave v kolku. Vseskozi na veliko načinov skrbim, da vzdržujem normalno motoriko gibanja, pri čemer mi šport zelo pomaga."
Ko imaš enkrat redno vadbo, potem vse te stvari redno delaš, pravi Rotovnik Kozjekova. "Vsi smo grozno zaposleni vsak dan, če nimaš nekega programa vadbe in prideš popoldan utrujen iz službe, se ti ne da nič," opozarja in dodaja, da so njej pomagali športni cilji.
Na URI Soča, kamor prihaja na fizioterapijo, je pod vodstvom fizioterapevta Mateja Kovača pokazala nekaj fizioterapevtskih vaj."Vzdrževanje osnovnega ravnotežja in gibljivosti je najtežje, zato sem strašna prijateljica s fizioterapevti že dolga leta. Me izredno dobro poznajo, jaz pa sem jim za vso pomoč na nek način izredno hvaležna."

Za njo že sedem operacij kolena
Po hudi nesreči leta 1991 je bila najprej več mesecev v zdravilišču Dobrna. Imela je kar 11 zlomov. Tam so jo spravili na noge. "Kar tri leta nisem mogla iti po hribu navzdol brez opore. Ves čas sem izvajala fizioterapevtske vaje," pripoveduje. V vseh teh letih je imela že sedem operacij levega kolena. Po napornem dežurstvu v bolnišnici se je odpravila na vzpon - čez Žmavčarje na Skuto, da bi se sprostila. Med sestopom ji je najverjetneje spodrsnilo, padla je čez rob prepada in drsela kar 150 metrov po pobočju. Imela je poškodbe skoraj po vsem telesu, najbolj pa je bilo poškodovano njeno levo koleno, ki je bilo dobesedno razmesarjeno. A to je ni ustavilo. Po zahtevni in naporni rehabilitaciji je nadaljevala s športom in v vseh teh letih pretekla več maratonov ter celo vzdržljivostnih Ironmanov.
"Najslabše je, če nič ne narediš, če samo sediš. Sedenje ubija," sporoča Rotovnik Kozjekova in dodaja, da je potrebno takrat, ko imaš problem, poiskati strokovnjaka, ki je kvalificiran, da ti pomaga. V njenem primeru ji je pomagal postaviti se na noge. "Ko sva začela s fizioterapevtom takrat delati, sem potrebovala le eno fizioterapijo, pa sem bila spet pokonci in sem nehala vleči nogo za seboj."
Redno gibanje je ključno, pa čeprav so včasih bolečine neznosne. "Gibanje je pomembno. Tudi, če vlečem nogo za seboj, bi še vedno lahko vozila kolo. Tečem sicer težje in me boli, ampak če se ne gibaš, potem si lahko pokvariš druge sisteme. Potrebno je biti ozaveščen, da vedno začnemo pri osnovnih stvareh, to je drža, gibljivost, potem pa lahko vse ostalo delaš."
Kdaj poiskati pomoč strokovnjaka?
"Na fizioterapijo grem, ko imam takšen problem, ki ga sama nisem sposobna rešiti. Res je, da sem zdravnica, da po 31 letih ukvarjanja s temi problemi vem, kdaj težave ne zmorem rešiti sama. Športni dogodki pa so tisti program, ki skrbi, da si telesno dejaven. Takrat, ko sem najbolje tekla, sem imela najmanj problemov, ko sem pa tek opuščala zaradi pomanjkanja časa, pa so se začele določene težave," pripoveduje.

Pri kroničnem osteoartritisu gre za pekočo bolečino, koleno zateče, če ga obremenjuješ na napačen način. Ko pa začneš motoriko vzpostavljati, pa z gibalnimi vajami to postane bolj znosno, pripoveduje. "Že davno sem ugotovila, da svojih težav ne bom rešila s tabletami, ampak s pravilno vadbo. Med drugim sem po osnovni kvalifikaciji tudi specialistka za terapijo bolečine, zato sem si lahko te stvari znala razložiti."
Namreč, vadba je prva izbira zdravljenja osteoartroze. Fizioterapevti pacientu pomagajo pripraviti nabor najprimernejših vadb, nato pa jih spremljajo in usmerjajo pri izvajanju le-teh. Poleg tega usposobljeni fizioterapevt nudi nasvete in izobražuje bolnika o lajšanju bolečine ter vseh načinih za obvladovanje osteoartroze.
KOMENTARJI (20)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.