Zakonca Nada in Vlado Klemenčič imata oba kazenski ovadbi. Oba zaradi sumljivih poslov, ki dišijo po gospodarskem kriminalu. Gospo sumijo nečednosti v Zavarovalnici Triglav, gospoda v Slovenski investicijski družbi. Oba sta bila v teh podjetjih glavna.
Spoznala naj bi se v Beogradu. V Slovenijo sta prišla po poroki. Nadedža Čalasan, rojena v Foči, in Vlado Klemenčič sta bila takrat še "tovarišica" in "tovariš". V času enopartijske diktature 1945-91 sta bila vplivna člana takratne edino dovoljene stranke - Zveze komunistov. Klemenčič, po izobrazbi ekonomist, je bil v službi v izvršnem svetu Socialistične republike Slovenije in tudi podpredsednik Zemljaričeve vlade. Od 90-ih let je v Slovenski investicijski banki. Klemenčičeva, pravnica, je delala tudi v kabinetu Sergeja Kraigerja, bila vrhovna sodnica, šefica Pozavarovalnice Sava. In prišel je Triglav ter sprejem na delovno mesto.
Slavko Kunstek, takratni vodja Sektorja za organiziranost in kader v Triglavu, je povedal, da je vodil in sprejemal tudi postopek ob prihodu gospe Nade Klemenčič. "Kolikor je javnosti znano, je trikrat kandidirala za svoje mesto, dvakrat je bila pri postopku zavrnjena, tretjič sprejeta po močnem lobiranju. Seveda je iskala krivce, kdo je povzročil to, da je morala kar trikrat kandidirati za svoje mesto. Med njimi sem bil za krivca izbran jaz in zato tudi razrešen iz svojega delovnega mesta,« se spominja Kunstek.
Prej socialno usmerjena Klemenčičeva naj bi začutila moč denarja. »Leta 1991 je gospa Klemenčičeva preklicala dodelitev stanovanjskih posojil, ki so bila zbrana iz sredstev bruto osebnih dohodkov preteklega leta, in jih ponovno razdelila po svojih kriterijih. Najprej sebi, potem pa še svojim bližnjim sodelavcem. Za delavce je seveda ostalo malo denarja,« je še razkril Kunstek.
Politiki so leta 1991 omogočili preoblikovanje Zavarovalnice v delniško družbo. Niso pa določili deleža družbenega kapitala v njej. Pozneje se je Klemenčičeva prav zato prepirala z državo, ki je v vse bolj dobičkonosnem Triglavu želela imeti čim več. Podobne želje sta imela Klemenčičeva in krog blizu nje. Delnice družbe je kupovala na kredit, kredite za delnice pa so zavarovali tako, da so zastavili delnice Zavarovalnice Triglav. Sindikat je bil glasen. Zakaj to lahko počno le izbrani? Klemenčičeva je pojasnila, da so delnice kupovali člani uprave oziroma delavci v Zavarovalnici Triglav po popolnoma enakih pogojih in cenah kot vsi ostali, Drago Ščernjavič, predsednik Sindikata državnih organov, pa ima svojo različico.
"Ocenjujem, da so bili delavci grobo opeharjeni, in da se je ta zgodba končala tako, da se je en del zaposlenih, ki imajo individualne pogodbe, bogato omastil, večina zaposlenih pa je ostala brez kakršnihkoli možnosti, da bi pridobili delnico v Zavarovalnici Triglav.«
Klemenčičeva ima 91 delnic Zavarovalnice Triglav, kar znese več kot milijon tristo tisoč evrov. "Res je, da imam 1,6 % delnic, vendar pa je treba pri tem zastaviti vprašanje: ali bi se kdorkoli trudil za 1,6 % v dobro 98 procentov? Meni osebno se zdi to iz trte zvito in le zato, da se kompromitirajo ljudje, ki vodijo zavarovalnico,« je pomisleke zavrnila Klemenčičeva.
Poleg spornega lastništva, proti kateremu se je boril takrat še finančni minister Anton Rop, in v tej bitki pravzaprav zmagal, so Klemenčičevo nesli dokumenti, ki jih je prikrivala.
Jurij Gorišek, direktor Agencije za zavarovalniški nadzor, je povedal, da je šlo v resnici za odklanjanje predstavitve oziroma onemogočanje pregledov in nadzora glavne knjige, pridobivanje lastnih delnic in delitev dobička.
Borila se je do zadnjega, dokler ni zaradi vsega skupaj tudi zavarovalnici grozil odvzem licence. Od zahtevanih 108 milijonov tolarjev odpravnine je dobila 54 milijonov. Lastniški delež, ki prinaša tudi milijonske dividende, ji je ostal. Čeprav ji mnogi poznavalci očitajo nepreglednost poslovanja, monopolizacijo, neupravičeno bogatenje, ji vsi po vrsti priznavajo, da je v 13 letih njenega vodenja Zavarovalnica Triglav postala največja slovenska finančna institucija, in takega obsega kapitala, kot ga je ustvarila, v Sloveniji še ni bilo.
Klemenčiču je šlo poslovno slabše. Nekaj mesecev po odstopu Klemenčičeve je izbruhnila afera SIB. Vprašanje pa je, kdo je služil s prodajo delnic? Po enem izmed poročil naj bi Klemenčič že davno pred nakupom vedel, koliko je Energetika pripravljena plačati za delnico. To informacijo naj bi skupaj z upravo zamolčal. S tem je oškodoval druge delničarje in obogatil sebe. Sum zlorabe notranjih informacij. In še eno vprašanje - ali je vodstvo, torej Klemenčič, prirejal podatke o poslovanju SIB-a? Sledili sta dve izredni parlamentarni seji, izreklo se je milijon obtožb, a nič dokazanega. "Bilance za leto 2000 in 2001 so bile poleg notranjih pregledov tudi rezultat šestih neodvisnih zunanjih, kvalificiranih pregledov, NLB za leta 1999 in 2000, 2 pregleda banke Slovenije in 2 pregleda revizorjev,« je razložil Vlado Klemenčič, nekdanji direktor banke SIB.
Poznano premoženje Klemenčičevih preden sta prišla v SIB in zavarovalnico, je bilo družbeno stanovanje sredi Ljubljane in star avto. Danes, vsaj kar je javnosti poznanega, pa imata vsaj dve stanovanji v Ljubljani, vilo na Bledu in več kot milijon evrov v Zavarovalnici Triglav.
