Odziv župana Bržana na poročilo NIJZ: Kopanje je varno, nekdo hoče škoditi našemu ugledu

Po družbenih omrežjih so zaokrožili posnetki čiščenja struge hudournika v Žusterni, po katerem so leta 2019 v morje s komunalno vodo pritekle fekalije, zaradi česar je lep čas na enem bolj obiskanih obalnih kopališč visela rdeča zastava. Da grozi nova okoljska katastrofa temu priljubljenemu kopališču, opozarja skupina podpornikov nekdanjega župana Kopra Borisa Popoviča na Facebooku. Prav Popovič namreč vztraja, da aktualnemu županu Alešu Bržanu ni uspelo sanirati problema onesnaženja s fekalijami, zato novonastali obalni park že imenuje "korupcijski park in Bržanovo sramoto". Gre za znano rivalstvo in obračunavanje med nekdanjim in aktualnim županom, kjer gre večinoma za pridobivanje glasov in ne toliko za dobrobit občanov. 

Na naše vprašanje, ali je prišlo do ponovnega onesnaženja s fekalijami na območju Žusterne, na Mestni občini Koper odgovarjajo, da informacija, ki se je razširila po družbenih omrežjih, ne drži. "Niti v Žusterni niti kje drugje v Kopru v preteklem tednu ni prišlo do onesnaženja obale ali morja. V tem trenutku Marjetica (komunalno podjetje op. a.) izvaja še zadnja vzdrževalna in ureditvena dela pred uradnim začetkom kopalne sezone, in sicer čiščenje in tlakovanje dna struge iztočnega dela hudournika Žusterna, kjer Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano redno odvzema vzorce vode, jih analizira in o rezultatih obvešča javnost," odgovarjajo na občini.

Vzdrževalna in ureditvena dela v iztočnem delu struge hudournika so napovedali že konec meseca maja, pa vendar so nekateri v ponedeljek ob pogledu na umazano vodo in delavce v polni zaščitni obleki pomislili na najhujše. "Po končanih delih ureditve dna struge iztočnega dela hudournika Žusterna se je v ponedeljek izvedlo pranje, kar ni del priprav na poletno sezono, ampak se je izvedlo čiščenje po izvedenih delih," pravijo na občini in dodajajo, da so takšna pranja običajna in so se izvajala tudi v preteklosti, prav tako je občina za ureditev dna struge iztočnega dela hudournika pridobila vodno soglasje s strani Direkcije RS za vode.

NIJZ na terenu ugotavlja drugačno stanje

Pridobili smo poročilo NIJZ, pod katerega so se podpisale dr. Simona Perčič, dr. Katarina Bitenc, dr. Majda Pohar in dr. Bonia Miljavac. Minuli petek dopoldan si je namreč ekipa NIJZ ogledala okolico kopališča Žusterna in odsek obale Žusterna, kjer se ljudje množično kopajo. Njihovo poročilo razkriva, da bi morala na kopališču viseti rdeča zastava, saj so v zaledju plaže zaznali močan vonj po fekalijah, hkrati so zaznali številne nepravilnosti.

Celotno poročilo NIJZ si lahko preberete na dnu članka!

Bržan: Ravnanje NIJZ je absolutno nedopustno

Na poročilo se je odzval koprski župan Bržan. "Pravkar smo od Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) dobili poročilo, ki kaže, da so vode skladne s priporočili NIJZ.  Z drugimi besedami, kopalne vode na tem območju so dokazano varne. Kopanje v Kopru je  bilo in je tudi sedaj povsem varno," je v odzivu na poročanje dejal Bržan. V četrtek pričakujejo novo poročilo laboratorija za vzorce, ki so jih vzeli 11. junija, in predhodne ocene po njegovih navedbah kažejo, da je voda primerna za kopanje. Kot je dejal, nimajo težav s tem, da bi morali izobesiti rdečo zastavo, a le, če voda res ne bo primerna za kopanje.

Bržan dodaja, da so šele včeraj dobili informacije, da se je isti dan, ko je NLZOH vzel vzorce, na terenu zadrževala tudi ekipa NIJZ, ki pa je ugotovila čisto drugačno sliko kot za meritve pristojni laboratorij. "To je zelo nenavadno," opozarja župan in dodaja, da gre za zelo nestrokovno poročilo in da vzorci niso bili odvzeti. "Na občini nismo dobili nobenega vabila na ogled, poročilo so podpisali tudi ljudje, ki sploh niso bili na ogledu, saj delajo od doma. Prav tako niso vzeli vzorcev, poročilo pa je še nedokončano pristalo v rokah novinarjev. Ne vem, kaj se je točno dogajalo na NIJZ, ampak imam informacije, za katere upam, da niso resnične, da naj bi navodila za lansiranje informacij dal prav direktor NIJZ, Milan Krek," pravi Bržan.

Župan opozarja, da gre za napade, ki škodijo lokalni skupnosti, gospodarstvu in turizmu, zato bodo sprožili pravne postopke in ugotovili, kdo je odgovoren za to. "Ravnanje NIJZ je neprimerno, nedostojno in absolutno nedopustno," opozarja Bržan. 

Podrobnosti terenskega ogleda NIJZ

Ekipa NIJZ ugotavlja naslednje: iztok meteorne kanalizacije v morje je lociran na obali na razdalji približno 50 m od roba kopališča, prav tako je ustje iztoka v morju in ni zaščiteno, ob ogledu pa je bila količina vode na iztoku visoka, na pogled motna, peneča, prav tako je bil zaznan smrad po fekalijah. Ko so si ogledali zaledje plaže in napeljave kanalizacije, pa so ob speljanih jaških prav tako zaznali močan smrad po fekalijah, poleg enega od jaškov pa je ležala poginula podgana. 

Pogovorili so se tudi z občani, ki vztrajajo, da imajo najmanj štiri hiše še vedno kanalizacijo speljano v iztok meteorne vode v morje, prav tako občani zatrjujejo, da ob močnejših nalivih voda vdre iz jaškov in poplavlja naselje. Tega ne preprečujejo niti napeljani senzorji, ki so jih vgradili, ugotavlja NIJZ. Kar je najbolj zaskrbljujoče, pa je to, da so ob pregledu in ugotovitvi stanja ljudje kopali v morju, čeprav bi bilo potrebno zaradi razmer, po mnenju NIJZ, izobesiti rdečo zastavo. 

Sicer v poročilu še navajajo, da na samem kopališču ni bilo zaznati vonja po fekalijah in dodaja, da bi kopališče, ker je dolgo, potrebovalo več urejenih sanitarij.

Med ukrepi, ki jih predlaga NIJZ, je uvedba izrednega vzorčenja vode na dveh merilnih mestih vsaj vsak drugi dan zjutraj v času trajanja kopalne sezone oz. dokler vzroki onesnaženja ne bodo odpravljeni. O rezultatih naj se redno obvešča Arso in NIJZ. Pristojne službe lokalne skupnosti/občine naj ves čas skrbijo, da je območje iztoka meteorne kanalizacije Žusterna v kopalno vodo kopalnega območja jasno označeno, da ni primerno za kopanje. Priporočajo tudi, da upravljavec iztoka razišče okoliščine, zaradi katerih prihaja do prekomernega fekalnega onesnaženja in izvede ukrepe za odpravo vzroka onesnaženja. Če vzroka ni možno sanirati, predlagajo, da se neposredni iztok meteorne kanalizacije na obali v morje ukine in odpadno vodo spelje na čistilno napravo.

Ogledala si je tudi izliv reke Badaševice v bližini kopališča, ugotovitve pa so prav tako zaskrbljujoče. Iztok reke, ki zbira vodo iz zaledja kopališča, je lociran na obali na razdalji približno 100 m od roba kopališča, prav tako tudi tu ustje iztoka v morju ni zaščiteno. Voda, ki je bila na iztoku, je bila na pogled motna, prav tako se je penila, zaznali pa so tudi močan smrad po fekalijah v celotni okolici. Skupna ugotovitev je bila zato naslednja: "Reka Badaševica se izliva v morje tako blizu kopališča, da je njeno onesnaženje nevarno za kopalce na kopališču Žusterna."

Močan smrad so zaznali tudi med ogledom glavnega zbiralnika kanalizacije s celotnega območja naselja Markovec, prav tako je okrog zbiralnika več smrdečih mlakuž, voda pa motna s številnimi naplavinami blata in mulja. Po besedah občana, so dan pred terenskim ogledom odprli jašek, ki je bil napolnjen skoraj do vrha, razlegal pa se je smrad po fekalijah. NIJZ ugotavlja, da se celotna kanalizacija z območja naselja izliva v Badaševico na tem območju, občane pa skrbi, da bi se kanalizacija zamašila in razlila po naseljenem območju.

NIJZ tako predlaga naslednje ukrepe: "V primeru fekalnega onesnaženja Badaševice in neurejene kanalizacije na območju Markovca, gre za problem, na katerega občani opozarjajo že več let. Smiselno bi bilo, da se v problem poglobijo pristojne inštitucije in najdejo rešitve za dolgoročno sanacijo problema." Predlagajo uvedbo rednega vzorčenja izliva reke za pridobitev podatkov o njeni mikrobiološki kakovosti in morebitni fekalni onesnaženosti, ter uvedbo rednega vzorčenja morske vode med izlivom reke in Kopališčem Žusterna.

Se torej ponavlja scenarij iz leta 2019?

Za onesnaženje s fekalijami leta 2019 so bili krivi številni nepravilno izvedeni priklopi, so takrat opozarjali občinski veljaki in obljubljali takojšnjo sanacijo, da se prepreči ponovna katastrofa. In, kot zatrjujejo na koprski občini, so to tudi storili. "Problem nepravilno izvedenih priklopov na fekalno kanalizacijo je občina rešila že lani, ob tem smo temeljito očistili vse hudourniške kanale, odstranili večletno zarast in naplavine ter sanirali večje erozijske poškodbe brežin. Na vse prelivne jaške smo namestili posebne senzorje, ki omogočajo popolni nadzor in takojšnje ukrepanje v primeru napak v sistemu odvajanja komunalnih voda," pojasnjujejo na občini. Vodja urada za gospodarske dejavnosti, okolje in promet na koprski občini Raf Klinar je dejal, da so pregledali tudi, ali so rešili priključke hiš, za katere so leta 2019 ugotovili, da imajo kanalizacijo speljano v iztok meteorne vode v morje. Kot so zagotovili, je pregled pokazal, da so rešeni vsi priključki. Tako kažejo tudi analize, ki jih dvakrat mesečno izvaja laboratorij za zdravje, okolje in hrano. 

Če je res vse sanirano, zakaj potem takšne zaskrbljujoče ugotovitve? 

Nova plaža na starih grehih?

Na tem območju je občina uredila obmorski park, kar so mnogi pozdravili z navdušenjem. Dolga obala že privablja prve kopalcev, še več se jih bo tam trlo naslednje vroče dni, saj je kopalna sezona tudi uradno odprta.

Ker uradno ne gre za kopališče, pač pa za obmorski park, ki je namenjen za uporabo skozi celo leto in ne le v času kopalne sezone, v tem parku ni infrastrukture, ki je nujna tam, kjer gre za kopalno območje s statusom kopališča, pojasnjujejo na občini. Kopanje tam je zato na lastno odgovornost. Bo pa občina kljub temu v času kopalne sezone zagotovila tudi reševalce in začasne sanitarije, pojasnjujejo na občini.

Pa bo zagotovila tudi kopanje v neoporečni vodi? Na vprašanje, ali lahko na občini in komunali 100-odstotno zatrdijo, da kopalna voda ni onesnažena s fekalijami, odgovarjajo, da vzorčenje kopalnih voda in analize izvaja Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), ki je edina institucija v Sloveniji, ki sme dajati zagotovila o ustreznosti kopalnih voda. Očitno so od njih pridobili zeleno luč, da se je kopalna sezona včeraj lahko začela, ni pa jasno, kakšno vlogo bodo imele ugotovitve NIJZ na nadaljne odločitve. Vprašanja smo že naslovili na NLZOH, odgovore še čakamo.