Slovenija

Načrt sanacije gozda na Krasu mora biti izdelan do 1. oktobra

Kostanjevica na Krasu, 02. 08. 2022 09.53 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min

Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) mora do 1. oktobra izdelati načrt sanacije gozda na Krasu, ki ga je julija prizadel obsežen požar. V procesu izdelave načrta sanacije bo potekalo tudi ocenjevanje škode. Obnova gozda bo trajala več let, lahko tudi desetletij. Gozd na območju požara bo dobil drugačno podobo, so za STA poudarili na ZGS. Ob požaru na goriškem Krasu je bilo za zaustavitev ognjene stihije potrebno narediti več interventnih posekov gozda. Les iz teh posek mora biti po uredbi poveljnika Civilne zaščite odstranjen do 20. avgusta, saj lahko v primeru novega požara predstavlja nova žarišča. Lastniki gozdov, ki želijo sami odpeljati les, imajo za to le še teden dni časa.

Po prvih ocenah je požar zajel 3610 hektarjev površine.
Po prvih ocenah je požar zajel 3610 hektarjev površine. FOTO: Damjan Žibert

Na ZGS trenutno ocenjujejo, da je požar zajel 3610 hektarjev površine, od tega 2800 hektarjev gozda. Točne podatke o poškodovanosti gozdov bodo pristojni pridobili v procesu izdelave načrta sanacije.

Pri ocenjevanju škode bodo na ZGS uporabili letalske posnetke, ki jih bo zagotovilo ministrstvo za obrambo. Potrebni bodo tudi ogledi na terenu in pregledi z brezpilotnim letalnikom, ki ga ima na razpolago sežanska območna enota ZGS.

Sanacijski načrt bo izdelan za celotno območje požara. V načrtu, ki bo pripravljen na podlagi strokovnih izhodišč ZGS in drugih institucij, kot so Gozdarski inštitut Slovenije, Zavod za varstvo narave, biotehniška fakulteta in druge, bodo v največji možni meri upoštevani predlogi lastnikov gozdov in lokalnih skupnosti, so poudarili na ZGS.

Na podlagi načrta bo nato izvedena sanacijska obnova

Načrt bo opredelil območja za obnovo in vrsto obnove, dinamika obnove pa bo odvisna od naravnih razmer in tudi od razpoložljivosti gozdnega reprodukcijskega materiala (sadik, semen), finančnih sredstev za sofinanciranje sanacijskih ukrepov in drugih dejavnikov.

Sanacija bo trajala več let.
Sanacija bo trajala več let. FOTO: Damjan Žibert

Ob ocenjevanju škode in pripravljanju načrta sanacije so na ZGS, kot so navedli, "navdušeni nad veliko solidarnostjo prebivalcev Slovenije in sosednje Italije ter pripravljenostjo pomagati pri obnovi Krasa". A trenutno prostovoljce prosijo za potrpežljivost.

"Čas, da posamezniki in organizacije pomagajo kraškim gozdovom z udeležbo na akcijah obnove gozda, bo ob izvedbi ukrepov, načrtovanih v načrtu sanacije, torej jeseni in naslednjo pomlad ter v prihodnjih letih," so še poudarili na ZGS.

V 17 julijskih dneh je pri gašenju požarov na goriškem in komenskem Krasu pomagalo več tisoč poklicnih in predvsem prostovoljnih gasilcev. To je bil največji požar v naravi v samostojni Sloveniji doslej. Prizadete so bile tri občine. Največ, 82 odstotkov vseh pogorelih gozdov, je v Občini Miren-Kostanjevica, deset odstotkov pogorišča sega v Občino Renče-Vogrsko, osem odstotkov pa v Občino Komen.

Pri gašenju je pomagalo več tisoč poklicnih in prostovoljnih gasilcev.
Pri gašenju je pomagalo več tisoč poklicnih in prostovoljnih gasilcev. FOTO: Luka Kotnik

Približno polovica gozdov, ki so zgoreli na Krasu, so bili borovi gozdovi, ki so nastali ob velikem projektu zasaditve Krasa konec 19. stoletja. Drugo polovico so pokrivali gozdovi toploljubnih listavcev, kot so črni gaber, mali jesen, puhasti hrast, cer, mokovec in lipovec, je v nedavnem pogovoru za revijo Financ Manager povedal pomočnik direktorja za strokovne zadeve na ZGS Aleš Poljanec.

Po njegovih besedah je cilj imeti mešane gozdove in vmes tudi nekaj borovih sestojev, pri tem pa je pomembno, kako so ti sestoji razporejeni v prostoru, da je požarna varnost obvladljiva in tveganje čim manjše.

Lastniki na Krasu imajo še teden dni za čiščenje interventnih posek

Vodja Območne enote Zavoda za gozdove v Sežani Boštjan Košiček je za STA povedal, da se je za spravilo odločilo 35 lastnikov teh gozdov na 40 parcelah.

"V primeru, da bomo videli, da so z delom že začeli in ga niso uspeli opraviti do konca, jim bomo dali lahko kakšen dan več kot do 8. avgusta. Gre večinoma za svež les ob prometnicah in ob robu naselij," je dejal.

V primeru, da se lastniki za spravilo lesa in čiščenje interventne poseke niso odločili, bodo to namesto njih storili delavci družbe Slovenski državni gozdovi in les odpeljali v predelavo. Večina posekanega lesa bo predelana v sekance, je še povedal Košiček in dodal, da je med posekanimi drevesi veliko črnega bora, ki za kurjenje doma ni primeren. Vsebuje namreč veliko smole, ki lahko onesnaži dimnike ali celo zaneti dimniški požar.

Ob požaru na goriškem Krasu je bilo za zaustavitev ognjene stihije potrebno narediti več interventnih posek gozda.
Ob požaru na goriškem Krasu je bilo za zaustavitev ognjene stihije potrebno narediti več interventnih posek gozda. FOTO: Luka Kotnik

Država bo poskrbela za spravilo in predelavo lesa, po prodaji predelanega lesa pa bodo lastniki, ki se niso odločili za samostojno spravilo, dobili del kupnine glede na velikost poseke in odpeljanih količin lesa.

Ponekod zaradi del ob cestah oviran promet

S čiščenjem posek na parcelah v lasti države in občin so že začeli, predvsem ob glavnih cestah, tako da je ponekod zaradi dela gozdarjev tudi oviran promet.

Sicer pa na sežanski območni enoti Zavoda za gozdove pričakujejo posnetke pogorišča gozdov iz zraka, ki jih bodo opravila vojaška letala. To bo predstavljalo osnovo za pripravo poročila o tem, koliko gozdov je pogorelo, ter za pripravo sanacijskega načrta.

Košiček je poudaril še, da so pogoreli predvsem borovi gozdovi, nekaj je med njimi tudi različnih listavcev, ki pa se bodo lahko sami obnovili, če le niso bili preveč poškodovani. Po prvih ocenah gozdarjev je požar uničil okoli 3600 hektarov gozdov in drugih zemljišč.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (20)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

dule100
02. 08. 2022 11.31
+0
Levičarska fora! Načrti in studije za ene 100.000.000€! Levičarji so vedno lačni denarja za nedelo! 🤥
zani10
02. 08. 2022 11.16
+0
puste tko kot je se bo ze samo zarastlo …
zurc
02. 08. 2022 11.13
+0
nič ne bod naredili,kot do sedaj,morda kako gmajno spucali in zasadili ,da se bodo lahko slikali in konec ,narava se bo zopet sama obnovila in zarastla
Tadi 1973
02. 08. 2022 11.02
+2
Načrt bi moral biti izdelan že takrat, ko je še gorelo in pika.
kryptix
02. 08. 2022 10.41
+1
Pogašeno je, selfiji politikov so. Datum plana sanacije pa 1. oktober leto pa raje ne ugibam.
02. 08. 2022 10.36
+3
Pogozdovanje lahko opravijo dijaki in študentje v okviru "Šole v naravi". Vojaški šotor, spalke, kotel za pasulj, ričet, golaž..... . V program vključiti prepoznavanje občutka empatije, sodelovanja in milosti do vse narave.
Aijn Prenn
02. 08. 2022 10.39
+1
Vse ostalo si naštel, na sošolke si pa pozabu.
NejcPircMusar
02. 08. 2022 11.04
+1
Potem pridem še jaz, samo morajo biti študentke, kateri koli letnik - samo ne doktorski študij, tiste so prestare
Hulk Zalepi
02. 08. 2022 10.35
+0
posadit sekvoje...hahaha
rolicapapirja
02. 08. 2022 10.32
+3
Ne vidim razloga za pretirano ponovno pogozdovanje. Čez 20 let bo pa spet materiala za nov obsežen požar. Sej ne rečem, da teren ni bil suh kot poper, sem bil tam, samo je pa res, da so predniki veliko bolje obvarovali Kras pred požari. Vsaka hiška je imela kakšno kravico ali kozo pa kakšno njivo, les se je potreboval za gradnjo, ogrevanje, še štedilnik je bil na drva in krajina je bila obdelana, gorljivega materiala pa je bilo veliko veliko manj. Sedaj pa je 10 metrov od hiš že prava đungla... Po mojem je problem prekomerno zaraščanje in to nizko rastje gori kot bakla. Navsezadnje sem ravno pred nekaj časa na tem portalu bral, da v Španiji načrtno naseljujejo koze, da popase to rastje in zmanjša verjetnost gozdnih požarov. Zakaj pa pri nas nebi bilo tako? Zato, ker je bolje kmete uničevat, namesto, da bi jih podprli in verjeto požara v takem obsegu nebi bilo.
Aijn Prenn
02. 08. 2022 10.43
+5
Največ najbolj vnetljivega materiala bo zraslo ravno, če ostane pokrajina nezasajena in neobdelana. Zraslo bo robidovje, leska, akacija... čez nekaj let, ko spodnje plasti začno odmirati, nastane v sušnih razmerah skoraj da eksplozivna snov
NejcPircMusar
02. 08. 2022 10.30
+2
Najbolj primerno bi bilo saditi drevje submediteranskega listopadnega gozda. Gre za avtohtone vrste, ki so rastle na teh območjih pred pogozdovanjem z bori.
lojze3
02. 08. 2022 10.23
-1
Hrast brez brez sence se ne bo prijel, prvo posejati črni bor čez 10 let nasadit hrast in gaber
NejcPircMusar
02. 08. 2022 10.26
+4
Nimate pojma. Gre za hrast črnika, quecus ilex - to pa ni hrast dob ali graden, ki rabita drugačna tla. Na krasu je točno ta hrast bil poleg drugih, avtohtona vrsta! Še največji fail je ravno bor.
lojze3
02. 08. 2022 10.41
-1
Hrast brez sence se ne bo prijel, rabi senco, ko se listavci vrastejo se bor izseka
NejcPircMusar
02. 08. 2022 11.03
+1
Kako se je pa točno ta avtohtona vrsta nasejala pred tisočletji, in to na kraškem robu??
lalex
02. 08. 2022 10.18
+0
Pogozdovati z listavci, kot je nekdaj bilo...
AlexReal
02. 08. 2022 10.09
+2
Žnidaršič naj predlaga, da gre celoten parlament pogozdovat. Bo izjemna korist.
Aijn Prenn
02. 08. 2022 10.01
+4
Pol pa spet hraste nasadit, ne bore, ki bodo prej ali slej spet goreli.
zmago56
02. 08. 2022 10.00
+4
In sedaj bodo eni brihtneži za dober denar toplo vodo odkrivali, namesto, da bi za nazaj pogledali kako so to naši neumni predniki pokrajino pred požari zavarovali.