Nacistični stroj, ki je spremenil podobo Evrope

Danes je v Ljubljani dr. Mark Baldwin, ki se je oklical za dr. Enigmo. S seboj je pripeljal pravo, delujočo Enigmo. Ta je sicer veliko starejša, kot si mislimo, saj je nastala že ob koncu prve svetovne vojne in je bila večino dvajsetih let bolj priljubljena pri navdušencih. Njen avtor je bil Arthur Scherbius, ki je za njo imel tudi patent, tega pa je odkupila nemška vojska, in Enigma je postopoma, v vse večjih številih, prehajala v oborožene enote na terenu.

Enigmo in njene šifre je zelo težko razvozlati, če ne poznate pravilnega zaporedja številnih elementov v napravi (rotor, električna vtičnica, abecedni obroč, mešalec signalov (scrambler). V teoriji je vsak signal oziroma črko mogoče spraviti na 158,962,555,217,826,360,000 možnih rešitev (seveda, če je sporočilo dovolj dolgo, da so permutacije dovolj komplekse), kajti dve, tri črke bi bile hitro razvozlane. Obstajali sta tudi dve vrsti naprave enigma: manj kompleksna (ta na sliki, ki uporablja tri rotorje, dva ima v rezervi), ki so jo uporabljali v letalstvu in kopenski vojski, pa veliko bolj kompleksna s štirimi rotorji, ki je imela še tri dodatne v rezervi (torej skupno osem rotorjev).

Namen enigme je bil, da bi lahko enostavno šifrirali radijska sporočila in da bi to lahko počel slabo treniran vojak ali tehnik. Za pravilno šifriranje in dešifriranje sporočila potrebujete dve enigmi in dogovorjen način nastanitve električnih vtikačev in pravilno nastavljenih rotorjev (bili so označeni od 1 do 5 (npr. I–II–III), tri so pa bili vedno v uporabi in tudi pravilen položaj rotorjev – od 1–5 npr. II–III–I). Položaj rotorjev, pravilno razporejeni električni vtikači in položaj obročev so bili v šifrirni knjigi, zato brez šifrirne knjige praktično (v hitrem času) ni bilo mogoče razvozlati sporočila. Dodatna težava je bila nemška procedura, da so se vsa zgoraj omenjena zaporedja spreminjala enkrat na dan, takoj po polnoči.

Dve osebi sta tako morali le slediti navodilom in sestaviti pravilno zaporedje ter sporočilo preposlati radijskemu operaterju, ki je z morsejevo abecedo poslal sporočilo naprej.  Med vojno jim je uspelo razvozlati zgolj dve tretjini sporočil in tudi danes, z vsemi računalniki, še vedno ne morejo rešiti številnih šifriranih sporočil. Kakor je rekel dr. Baldwin, bodo določena verjetno izgubljena za vedno.

Med prvimi, ki so spoznali nevarnost Enigme in njene dolgoročne posledice, so bili Poljaki. Poljski matematiki, Rejewski, Rozycki in Zygalski, so razvozlali skrivna sporočila teh prvih šifrirnih strojev. Nemške procedurne napake, površnost, slabo skrivanje šifrirnih elementov so omogočali, da so matematiki dobili dovolj informacij, da jim je sporočila uspelo dešifrirati vse do konca 30. let. Nemška vojska je vsako leto dodajala nove elemente kodiranja, ki so omogočali boljše šifriranje, in so tistim, ki so želeli dešifrirati sporočila, povzročali dodatne težave. Če so matematiki na začetku lahko razvozlali sporočila ročno in s pomočjo osnovnega orodja, je to proti koncu 30. let postajalo skoraj nemogoče, in tako so razvili 'bombe'.

Bombe so bile elektromehanske naprave, ki so iskale morebitne položaje rotorjev in električnih vtikačev – s pomočjo logičnih povezav v kodi iskala, ali bolj pogosto, zavračale mogoče rešitve. Recimo, da dešifranti dobijo tekst HTESFSLPFPEN, nato pa možne pozicije rotorjev dodajajo v 'bombo', ki kaže mogoče rešitve. Bomba nam pokaže 'mrtve rešitve' in v nadaljnjo obravnavo pošlje 'morebitne' – te pa obvezno pregleduje človek. Bomba bi lahko zgornji tekst prikazala kot KRpwstMARoma – z nadaljnjo analizo in iskanjem rešitve bi prišli do KRIEstMARImE – kar pa bi lahko že prebrali kot KRIEGSMARINE. Naloga bombe je bila, da zmanjša število možnosti na obvladljivo raven. Pri razvozlavanju je velikokrat pomagalo dejstvo, da se je vedelo, od kod je sporočilo prihajalo – če so signal zaznali na robu Atlantika, so bili lahko prepričani, da je prišlo sporočilo s podmornice – torej verjetno o stanju tankovskega polka niso poročali, ampak zgolj o mornariških zadevah.

A vendar samo dešifriranje Enigme ni bilo enostavno, saj kljub dejstvu, da so zavezniki točno vedeli, kako deluje, saj so imeli številne replike, leta izkušenj, niso  razvozlali vseh sporočil. Kakor prej omenjeno, sta bili med vojno razvozlani dve tretjini sporočil – tretjina je bila izgubljena za vedno, saj jim ni uspelo razvozlati pravilnega zaporedja. Druga težava je bila tudi, da če so v povprečju potrebovali nekaj ur do pol dneva, da so razvozlali sporočila, jim je to zelo pomagalo pri dolgoročnem strateškem vojskovanju, ne pa toliko med samim vojskovanjem.

Britanci so leta 1941 aktivirali posebne skupine znanstvenikov in drugih ljudi, ki so se ukvarjali z dešifriranjem sporočil in je bila nastanjena v Bletchley Park (celotna operacija je imela ime Ultra). V tem centru so imeli replike Enigme, imeli so poljske enačbe in izkušnje z Enigmo in bili so dovolj skriti, da jih Nemci nikoli niso našli. Na začetku je sodelovalo nekaj 100 ljudi, proti koncu leta 1944 pa že več kot 3000. Zavezniški center za dešifriranje v Bletchley Park je imel ogromne težave pri količini sporočil (skoraj 1,4 milijona) in tudi pri hitrosti, saj tudi dostop do svežih sporočil velikokrat ni bil dovolj hiter. Razbijanje sporočil Enigme je bilo zamudno delo, ki velikokrat ni bilo uspešno – pravzaprav je bilo večkrat neuspešno kot uspešno, saj zaradi količine sporočil niso dostavljali vseh dešifriranih sporočil v hitrem času. Za dolgoročno načrtovanju so bila dela v Bletchley Park nujna, pa tudi za lov na podmornice, saj so poti in napadi na konvoje na Atlantiku potekali nekaj dni.

Enigma je ena najslavnejših vohunskih zgodb 20. stoletja, saj je posodabljala prvo informacijsko dobo in nujnost po pravih in resničnih informacijah. Tisti, ki o nasprotniku vse ve, ga lažje premaga. Najbolj zanimivo dejstvo je, da Nemci do konca vojne niso vedeli, da je zaveznikom uspelo razvozlati skrivnosti Enigme, še manj bi verjeli, da so to že storili Poljaki. Zavezniki so sporočila Enigme selektivno uporabljali, saj niso želeli Nemcem izdati, da vse vedo – tako so velikokrat namenoma opustili ukrepe, ki bi zmanjšali število žrtev, saj bi Nemci hitro lahko posumili, da vse vedo.