Ali sta programa opozicijskih Levica in SD res protiustavna? Na uradni spletni strani ustavnega sodišča najdemo: obravnava pobude za oceno protiustavnosti političnih programov Levice in Socialnih demokratov. In to absolutno prednostno. A brez začasnega zadržanja in prepovedi dela obeh političnih opcij.
Gre za postopek na pobudo aktivista Vilija Kovačiča, ki najbolj levi domači politični stranki med drugim očita naslednje protiustavnosti programa Levice iz leta 2017: "Lastništvo podjetij bomo prenesli v roke države in lokalnih skupnosti ... Zato bomo spremenili nosilce kapitala in socializirali dobičke." SD-ju pa očita, da so nasledniki - po mnenju pobudnika ustavne presoje - zločinske Zveze komunistov, in poveličevanje totalitarizma.
"Mi vemo, da gre tu za en obupen predvolilni poskus satelita političnih nasprotnikov," pravi Tanja Fajon iz SD. Po mnenju stranke gre za "slabo spisano zadevo, pravno neutemeljeno", njihovi odvetniki pripravljajo odgovor. "In ko smo preverjali tako pravno prakso Evropskega sodišča kot našo sodno prakso, ni prav nobene osnove, da bi to obravnavali. Gre preprosto za predvolilno nagajanje," meni Fajonova.
V Levici o postopku pred ustavnim sodiščem ne vedo nič in pravijo, da ga še ne morejo komentirati. Kovačič jim sicer poleg ostrih javnih besed njihovega poslanca Mihe Kordiša, ki je napovedoval nacionalizacijo, oporeka tudi del programa, ki govori naslednje: "Velika podjetja in finančne ustanove (banke, zavarovalnice) ter infrastrukturna omrežja bomo preoblikovali v demokratične oblike javnega lastništva."
"Nobena zdrava demokracija ne prepoveduje političnih strank. In to je popoln absurd. Še enkrat - zelo obupen predvolilen poskus satelita vladajoče stranke," pa poudarja Fajonova.
Programi domačih političnih strank doslej še nikoli niso bili predmet ustavne presoje. So pa ustavni sodniki pred leti odločali o poslanskem statusu Janeza Janše, ki je bil tedaj v zaporu. In odločili, da mu je DZ protiustavno odvzel mandat.
Profesor ustavnega prava Jurij Toplak, ki trenutno predava v New Yorku, na vprašanje, kaj pomeni absolutna prednostna obravnava delovanja stranke SD in Levice ter programa stranke Levica na ustavnem sodišču, pravi, da si bodo dogodki zdaj sledili hitro, pa tudi, da US očitno zadeve ni na hitro zavrglo - kot se to zgodi v 80 ali 90 odstotkih zadev, kar kaže na to, da je pobuda dovolj utemeljena, da se je nasprotni stranke pozvalo, da se do nje opredelita. "Statistično pa to pomeni, da polovica zadev, ki se obravnavajo prednostno, tudi uspe," je dejal Toplak.
Kot pravi, je Evropsko sodišče za človekove pravice doslej trikrat odločalo o strankah, ki so bile prepovedane s strani držav oziroma so zavrnili njihovo registracijo. V dveh od teh primerov je sodišče pritrdilo, da so države ravnale prav, ko so prepovedale komunistične stranke.
Ustavno sodišče bo zdaj pod drobnogled vzelo program in ravnanje. Kot pravi Toplak, je evropsko sodišče postavilo standard, da se mora stranka distancirati od bivšega komunističnega režima. "In tu bodo ocenjevali ali sta se stranki dovolj distancirali," meni strokovnjak, ki pravi, da je šlo v romunskem primeru za to, da se stranka ni izrecno distancirala. Samo tišina torej ni bila dovolj. "Postopek bo zanimiv," pravi Toplak.
V primeru Levice naj bi še preverili ali stranka s stavki v programu zasleduje demokratične vrednote ali vrednote, ki so demokratični družbi nasprotne.
Toplak pričakuje javno obravnavo z elementi sojenja. Takšne obravnave pri nas še ni bilo. Toplak misli, da je to priložnost za US, da obravnavo prenaša tudi po spletu: "Tako lahko sodišče pokaže, da je odprto in da volivci obeh strank vidijo in slišijo stališča obeh strani."
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.