Načelna podpora pokrajinam

Paket pokrajinske zakonodaje - zakoni o pokrajinah, o volitvah v pokrajinah in njihovem financiranju - je primerna podlaga za nadaljnjo obravnavo, je po danes opravljeni splošni razpravi sklenila večina poslank in poslancev.

Nadaljevanje razprave pa se obeta jeseni, ko bo tudi jasno, kakšen predlog glede območij posameznih pokrajin, njihovih sedežev in imen bo izoblikovan na podlagi prispelih pripomb iz lokalnih okolij.

Prvi korak k ustanovitvi pokrajin predstavljajo lanskoletne spremembe ustave, naslednja stopnja v procesu postavljanja pokrajinske samouprave pa je sprejetje zakonov, ki bodo podlaga za ustanovitev in delovanje pokrajin in bodo omogočili decentralizacijo oblastnih funkcij in prenos opravljanja pomembnega dela javnih zadev državne na pokrajinsko raven, je ob današnji splošni razpravi pojasnil minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko Ivan Žagar.

Trije predlagani zakoni urejajo funkcionalno in organizacijsko komponento pokrajinske samouprave in so podlaga za funkcionalno in fiskalno decentralizacijo, ustanovitev pokrajin, izvolitev njihovih organov ter konstituiranje in začetek dela pokrajin s 1. januarjem 2009.

V državnem zboru vlada dokaj široko soglasje o nujnosti uvedbe pokrajin, razlikujejo pa se pogledi na vsebino predlaganih zakonov, saj del poslank in poslancev meni, da zakonska besedila puščajo preveč odprtih vprašanj, predvsem na področju pristojnosti, financiranja in območij prihodnjih pokrajin.

Danes se ne sprašujemo o tem, ali pokrajine potrebujemo ali ne, odgovor na to vprašanje smo dali dobro leto nazaj, ko smo dosegli visoko politično soglasje in spremenili ustavo, je odgovoril Zvonko Černač (SDS), večinsko stališče politike je v tem, da je Slovenijo potrebno regionalizirati.

Vsi si želimo decentralizacijo in policentrični razvoj, na drugi strani pa se bojimo, da bomo namesto enega centra dobili 14, je opozoril Alojz Sok (NSi). Osebno bi si želel, da bi bilo pokrajin manj in da bi bile bolj primerljive z deželami v našem sosedstvu. Večje število pokrajin bo pomenilo, da bodo imele manj pristojnosti, manj finančnih sredstev, je pomisleke strnil Rudolf Moge (LDS).

Pokrajinsko zakonodajo je po mnenju Cvete Zalokar Oražem (NP) treba sprejeti, vendar ne v celoti v takšni obliki, kot jo predlaga vlada. V NP tudi pričakujejo, da bo predstavljen celovit projekt, ki bo zajemal tako kadrovske kot finančne vidike uvedbe pokrajin. Poslanka še meni, da je predlog o ustanovitvi 14 pokrajin, ki je v razpravi, izjemno slab.

Poslanci za in proti

V SLS predlagano zakonodajo ocenjujejo kot ustrezno in dobro pripravljeno. Napovedi predlagatelja, da bo vzpostavitev pokrajin temeljila na prerazporeditvah zaposlenih in finančnih sredstev, je po mnenju Marjana Drofenika mogoče doseči.

NSi ostro nasprotuje zmanjšanju dostopnosti storitev za prebivalce in pričakuje, da bo pred sprejemanjem zakonodaje jasno opredeljena rešitev pristojnosti in nalog pokrajin v odnosu do obstoječih upravnih enot.

V LDS še vedno dvomijo, da je obravnava treh zakonskih predlogov ločeno od zakona o ustanovitvi pokrajin smiselna, saj je celoten paket pokrajinske zakonodaje nujno potrebno obravnavati skupaj, če bi želeli v celoti oceniti finančne in druge posledice.

Pokrajinskih zakonov pa ne nameravajo podpreti v SNS, saj menijo, da slovenska politika ni kos ustanovitvi kakovostnih pokrajin. Napaka je bila po besedah Saša Pečeta storjena že ob spreminjanju ustave, ko bi državni zbor moral vanjo zapisati tudi število pokrajin, "zato, da ne bi ob koncu vsakokratnih volitev prišlo do teženj neke politične opcije, ki trenutno vlada, da bo na novo ustvarila še pet, šest pokrajin in se bo zgodba občin začela ponavljati".

Poslanki madžarske narodne skupnosti Mariji Pozsonec se zdi, da se pripravljavci zakona "niso preveč potrudili, da bi v zakon umestili tudi delo in življenje narodne skupnosti", zato ocenjuje, da je predlagana zakonodaja zelo pomanjkljiva. Zaradi številnih pomanjkljivosti poslanka zakonov ne namerava podpreti.