Vlada vsem kritikom dala jasen signal: Slovenija je jedrska država

Golob je na posvetu o prihodnosti jedrske energije v Sloveniji v Krškem opozoril, da je pot dolga in da ni nujno, da je brez povratka. "Pot je dolga, a po njej bomo šli," je dodal.

Samo biti za po Golobovih opozorilih ni dovolj. Štejejo konkretni zakonodajni koraki in oblikovanje ekip, je povedal, zato je napovedal le konkretne korake. "Hočem biti realen, saj je projekt preveč kompleksen, da bi temeljil na obljubah politika," je orisal.

Obenem je nakazal tudi na možnost priprave posebnega zakona o Jeku 2 in njegovem umeščanju v prostor. "Če gremo po sedanji zakonodaji, bo Jek 2 zgrajen leta 2047. (...) Če ne bomo radikalno spremenili pristopa, ga ne bomo dočakali," je posvaril. Omenjal je celo možnost več zakonov, pri čemer pa izrazil oceno, da bo šel vsak na referendum.

"Mislim, da glede tega, ali Slovenija je jedrska država in ali bo to ostala, ni nobene dileme," je ocenil predsednik vlade. 

Obenem je Golob povedal, da mora Slovenija tudi po izstopu iz energetske rabe premoga iti v smeri energetske mešanice več virov, tako kot je bilo do zdaj. Tako bo vlada poleg jedrske energije razvijala tudi hidroenergijo in ostale obnovljive vire.

"Nobeden od virov si ni v konkurenci. Potrebujemo vse," je bil jasen in pri tem pojasnil, da bodo potrebe po elektriki v prihodnje bistveno večje kot danes.

Na posvetu sta sodelovala tudi minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer ter minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan. Kumer je napovedal, da bodo v nadgrajeni Nacionalni energetski in podnebni načrt še bolj jasno in odločno kot v sedanjem zapisali dolgoročno rabo jedrske energij. Ne bodo pa se omejili samo na drugi blok, ampak bo država dopuščala tudi širšo rabo jedrske energije.

V kratkem pa bo v DZ sprejeta tudi Strategija prostorskega razvoja do 2050. V njej bo po Brežanovih pojasnilih za razliko od sedanje zapisano nadaljevanje rabe jedrske energije, tudi z možnostjo umestitve druge jedrske elektrarne, pri čemer pa ni v dokumentu opredeljena ne tehnologija ne natančna lokacija.

Prvi mož Gena energije Dejan Paravan pa je povedal, da so v družbi spoznali, da osredotočenost le na en blok z močjo 1100 megavatov, kot je načrt zdaj, ni najboljše, saj so se okoliščine v svetu spremenile. Povečal se je tudi interes po soinvestitorstvu, iz Slovenije in tujine. Tako bodo postopek umeščanja v prostor začeli z razponom moči novega objekta do 1600 megavatov.

Po počitnicah bodo začeli tudi javno in argumentirano razpravo z deležniki, je pa Paravan ob tem jasno dejal, da Gen energija nove nuklearke ne more financirati sama, zato je odprta za soinvestitorstvo. Obsežna študija za pripravo finančne konstrukcije in poslovnih modelov glede na moč reaktorja bo končana do konca 2024.

Donedavni dolgoletni predsednik uprave Nuklearne elektrarne Krško (Nek) Stane Rožman si medtem želi formalno izraženo politično odločitev, da gredo vsi deležniki v smer realizacije Jeka 2. Lahko je to resolucija DZ, uredba vlade ali kakšna druga jasno izražena namera.

Želeli bi si tudi, da projekt dobi konkretno koordinacijo z jasno opredeljenimi pristojnostmi in odgovornostjo, obenem pa tudi jasno organizacijsko strukturo na vseh ravneh javne uprave v podporo Jeku 2. Umeščanje v prostor bi se moralo po njegovem prepričanju začeti še letos, tudi presoja vplivov na okolje, pri Genu energiji pa bi se morala oblikovati posebna ekipa za projekt.

"Smo na točki, ko moramo reči da ali ne za Jek 2. Če rečemo da, ni več poti nazaj, ampak je samo akcija in trdo delo," je navedel. Ob tem je ocenil, da je dosedanje delovanje Neka gotovo odlična popotnica za to, da Slovenija nadaljuje z uporabo jedrske energije, ne le do leta 2043, do katerega je podaljšano delovanje obstoječe nuklearke.

Krški župan Janez Kerin medtem pričakuje, da bo občina aktiven partner pri vseh postopkih za Jek 2, saj da imajo po desetletjih življenja z Nekom znanje in izkušnje na področju jedrske energije. Dosedanje sodelovanje z Genom energijo je ocenil kot odlično. V Krškem podpirajo umestitev nove nuklearke na območju občine in se zavedajo pozitivnih ter negativnih učinkov Jeka 2, pa tudi tega, da je projekt tek na dolge proge.

Levičar imenovanje državnega sekretarja za koordinacijo projekta Jek 2 ocenil za nujno

Poslovni direktor krške družbe Gen energija Danijel Levičar, ki bo po napovedi predsednika vlade Roberta Goloba kot sekretar v njegovem kabinetu 1. avgusta prevzel delo koordinatorja projekta nove nuklearke v Krškem (Jek 2), je v odzivu za medije ocenil, da je imenovanje takšnega koordinatorja oziroma državnega sekretarja nujna poteza.

Levičar je ob robu današnjega posveta o prihodnosti jedrske energije v Sloveniji v Krškem pojasnil, da gre za državnega sekretarja, ki bo pri projektu Jek 2 koordiniral delo vseh ministrstev in preostalih deležnikov.

Projekt Jek 2 je po njegovem širok, "multideležniški in multigeneracijski" ter kot tak potrebuje "širšo fokalno točko na visoki ravni", cilj imenovanja koordinatorja pa je čimprejšnja uresničitev projekta. Vsi deležniki in člani vlade se morajo tega zavedati, je poudaril.

Glede 18-mesečnega roka, ki ga je za uresničitev prvih konkretnih korakov pri Jeku 2 napovedal Golob, je povedal, da je pri tem mišljen čas za pripravo zakonodajnih predlogov, ki bodo med drugim omogočali kasnejše prostorsko umeščanje Jeka 2, ki bo sicer terjalo približno pet let.

Kot je opozoril, gre sicer pri Jeku 2 za posebno vrsto projekta, ki ga bo treba "v primernem času in optimalno" prostorsko umestiti. Država bo potrebovala tudi poseben zakon, medtem ko je zdajšnja slovenska zakonodaja pripravljena za vse vrste energetskih projektov.

Levičar je po Golobovih besedah vrhunski strokovnjak, ki pozna projekt Jeka 2. Hkrati gre za domačina iz Posavja, je dodal predsednik vlade, ki današnjih izjav novinarjem ni želel dodatno pojasniti.

Trenutna vlada je v delu javnosti in v opoziciji deležna očitkov, da projektu ni naklonjena in da sabotira nadaljnjo rabo jedrske energije v Sloveniji. V vladnih vrstah kritike zavračajo.

V zadnjih dneh so iz Gena energije prišle tudi informacije, da v družbi razmišljajo o precej večjem energetskem objektu od sedaj predvidenega reaktorja z močjo 1100 megavatov. Gen bo pri tem dobavitelja tehnologije iskal med zahodnimi ponudniki, torej v ZDA in Franciji ter na Japonskem in v Južni Koreji.

Trenutno je sicer predvideno, da naj bi vlada končno odločitev o novi nuklearki v Krškem sprejela še pred koncem mandata, v 2027 pa bi nato o projektu, katerega cena bi se utegnila približati 10 milijardam evrov, odločali volivci na referendumu. Po zadnjih ocenah bi lahko objekt v najboljšem primeru stal leta 2037.