Na zimskem obisku pri druščini, ki ima raje tople kraje

Zima je za živali v naravnem okolju velik izziv. Nizke temperature, sneg in neurja jim predstavljajo velik stres, zato razvijejo vsaka svojo strategijo za preživetje. V živalskih vrtovih tega niso sposobne storiti same, zato jim mora ustrezno okolje in prehrano zagotoviti osebje. Preverili smo, kako so se na hladnejše vreme pripravili v ZOO Ljubljana.

"Vsaka žival lahko živi v določenem temperaturnem območju, zato se na zimo začnemo pripravljati že poleti. Prilagodimo njihove ograde, povečamo ozimnico, predvsem krmilne mešanice, lucerno seno, brikete in lišaje, pregledamo naše toplotne električne napeljave, naoljimo ključavnice, ki pozimi zmrzujejo in napolnimo skladišča kurilnega olja," pojasni Irena Furlan, biologinja in pedagoški vodja, preden nas popelje na obhod. 

Na mraz so najbolj občutljivi primati. Zato imajo šimpanzi, sajmiri, goeldijeve marmozetke, giboni in opice vari ogrevane notranje prostore. Zvedavo k nam iz svojih ograd pogledujejo sajmiri – opice iz Bolivije, kakršen je bil gospod Ficko iz Pike Nogavičke. In prav tam izvemo, da ni bilo prav, da je imela Pika Nogavička samo enega, saj te živali živijo v skupinah. "Zunaj so lahko nekje do 10 stopinj Celzija, zdaj pa je zanje že prehladno. Da posnemamo njihovo naravno okolje, imajo v notranjem prostoru 24 stopinj Celzija in tople točke ter več kot 50-odstotno vlago. Njihov dan mora biti 12 ur dolg, zato imajo tudi posebne luči, ki posnemajo dnevno svetlobo," našteva.

Ogrevane prostore imata tudi žirafi Rastko in Cvetko, ki sta ob sončnih dneh lahko zunaj, dokler se temperatura ne spusti pod ničlo. Pašnik ne sme biti razmočen, na poledenelih tleh bi jima namreč na teh dolgih nogah lahko spodrsnilo. 

Na toplem je tudi slonica Ganga, ki je v času našega obiska zaprta na polovici svoje ograde, saj oskrbnik čisti drugi del. Nestrpno prestopa in čaka, da bo odprl težka železna vrata, ona pa se bo lahko poigrala s kroglo sena nad seboj. "Če je zunaj sonce in je sneg mehek, gre rada ven in se igra z njim," razkrije naša sogovornica. Ganga bo drugo leto praznovala 50. rojstni dan in je v odlični fizični kondiciji, jo pohvali.

Azijski levinji Čaja in Živana imata notranji prostor, a v sončnih dneh pogosto ležita zunaj ob steklu, kjer jih obiskovalci lahko opazujejo. Obstaja namreč skrivnost njune "dnevne sobe" – ima talno gretje. "Jih pa včasih s trkanjem na steklo motijo obiskovalci, ker ne razumejo, da mačke in tudi levinje 20 ur na dan ležijo, počivajo, si negujejo kožuh ... Tukaj apeliramo na obiskovalce, da upoštevajo njihovo mirovanje," poziva Furlanova. In še zanimivost: levinji sta včasih tako glasni, da se ju sliši do Tržaške, če ne bi bilo zvočnega onesnaženja, pa bi ju slišali celo vse do Brezovice.

Na zimo se pripravljata tudi medvedki Čupa in Pombi, ki sta spomladi v ta namen pojedli še enkrat več hrane in si tako nabrali podkožno rjavo maščevje. Njiju ni na spregled, tudi sadje, ki sta ga dobili, je še nedotaknjeno. "Zdaj sta precej neješči, tako da jima ne dajemo več hrane in čakamo, kdaj bosta šli v brloge. Te jima posteljemo s slamo in listjem in potem mirujeta. Kako dolgo, je odvisno od zunanjih temperatur in tega, kako huda je zima. Medvedom se v tem času telesna temperatura zniža le za 7 stopinj, utrip srca jim pade iz 40 na 10 utripov na minuto, poraba kisika se jim zniža za 50 odstotkov. V tem času ne iztrebljajo in tudi ne urinirajo. Njihova sečnina se reciklira v beljakovine in s tem obnavlja mišice. Stalno imajo mišične krče, pozimi tudi shujšajo, a so takoj spomladi spet pripravljeni na akcijo."

Marsikoga po njenih besedah preseneti, da so na nizke temperature zelo občutljivi tudi plazilci, dvoživke in žuželke. "Živali iz eksotičnih krajev imajo vse leto enake pogoje v vivarijih in terarijih, tiste iz našega podnebja pa v zimskem času prezimujemo tako, kot bi same v naravi, samo v krajšem času – v hladnih prostorih." 

Kaj pa živali iz našega okolja?

Živalim, ki živijo v našem okolju, kot so volkovi, losi, severni jeleni in alpski kozorogi, pred zimo zraste gosta podlaga, dolga resasta dlaka. "Ujet zrak je dober toplotni izolator, tako da jih ne zebe in ko ležijo na snegu, se sneg pod njimi ne topi. Tudi dež in sneg jih ne premočita do kože," še pove Furlanova, ko nas popelje do kanadskih volkov. Med njimi je tudi en črn, pravi volk iz pravljice. "Kanadski volkovi živijo v krdelih do 30, mi jih imamo sedem – od belih do črnih in sivorjavih. V Kanadi je 61 odstotkov populacije črnih volkov in ta gen se je prenesel iz domačih psov v naravno okolje."

Ena od živali, ki jim nizke temperature zelo odgovarjajo, je mačji panda, ki sicer živi do 4200 metrov visoko v hribovju Himalaje. Ker je občutljiv na visoke temperature, je v ZOO Ljubljana nameščen v gozdnem delu med smrekami, poleti pa dobi še meglilnike, ki ohlajajo ozračje. Junija letos se je mamici Muki in očku Maguju pridružil še mladiček Maguli, ki se je ob našem obisku v spremstvu mame mastil z bambusovimi listi. 

Živahno je v tem obdobju tudi pri alpskih kozorogih, ki so prav zdaj v paritvenem obdobju. "V tem času prav oživijo – samci merijo moči med seboj in se borijo z rogovi, samice pa opazujejo in izbirajo najmočnejšega. Lahko postane kar glasno," se smeje Furlanova.

Vse živali v ZOO Ljubljana, razen medvedk v brlogih, so tudi pozimi vidne obiskovalcem. "Ko zamrzne naše jezero, z njega umaknemo pelikane, da jim stopala ne primrznejo, toploljubne živali pa obiskovalci lahko opazujejo prek stekel v notranjih ogrevanih prostorih," še pove.

24-urni nadzor in veterinarska oskrba

Živali so stalno pod nadzorom oskrbnikov, kuratorke in veterinarske službe. "Redno opazujemo njihovo vedenje, koliko so pojedle, popile, kako se obnašajo ... Kakršnekoli spremembe so podlaga, da je nekaj narobe, da smo pozorni in se živali še bolj posvetimo. Živali tudi redno tehtamo in opazujemo njihovo zunanjo telesno podobo. Ocenjuje se jih s številkami od 1 do 5, pri čemer je tri najboljša ocena. Ocena pod tri pomeni, da so živali suhe, nad tri pa, da gredo proti debelosti. Naše živali nihajo med ocenama 2,5 in 3,5," je zadovoljna Furlanova. 

Poskrbeti morajo seveda tudi za njihovo mentalno in telesno zdravje. "To naredimo z raznimi treningi, ki potekajo s pozitivno spodbudo in popestritvami življenjskega okolja – spodbujamo jih h gibanju, skakanju, teku, pa tudi, da razmišljajo – skrivamo jim hrano, jim dajemo uganke, igrala ... skratka skrbimo, da so dejavne," našteva. 

Vse živali so trenirane, niso pa udomačene, še poudari Furlanova. "To pomeni, da so trenirane, da lažje sobivajo z nami – veterinarji, oskrbniki in da zato niso pod stresom, nismo pa v direktnem stiku z njimi. Ko želimo, gredo v notranje prostore, da oskrbnik lahko očisti zunanje prostore in stekla ter pregleda ograjo. Levinji, na primer, skozi mrežo odpreta usta, da jima lahko pogledamo zobe, jim vzamemo bris ali kri, jih cepimo, sami gresta na tehtnico ... Vse to počneta, ne da bi jih morali uspavati. Pri tem si pomagamo s klikerjem – gre za pozitivno pogojevanje, ko so želena vedenja nagrajena s klikom in priboljškom."

Posebni jedilniki in prehrana

Za prehrano živali in njihove jedilnike skrbi nutricionistka. Ko vstopimo v kuhinjo, kjer se po njenih navodilih pripravljajo obroki, so v posodah na pultih zelenjava, lišaji, namočeni kalčki, briketi, kroglice iz mletega govejega mesa za kune ... Prostor je polepljen z informacijami o tem, kaj morajo različne živali zaužiti. "Na jedilnikih so vse informacije, ki jih potrebujem za pripravo enega obroka. Svežo zelenjavo naročamo dvakrat na teden in je razdeljena na tri vrste – listnato, gomoljno in ostalo, kot so cvetača, koromač, zelena. Tam, kjer pripravljam zelenjavne obroke, je vsak jedilnik sestavljen iz teh treh vrst zelenjave," nam pove vodja kuhinje Lara Kunst. 

Hranila, ki jih živali s sadjem in zelenjavo ne morejo dobiti, nadomestijo z briketi. Ti so prilagojeni glede na to, ali žival je travo ali listje. Žirafi, na primer, dobita troje vrste briketov, za severne jelene morajo imeti posebne lišaje, za lose pa tudi suho listje. 

V decembru jih obiščejo dobri možje

Od sredine novembra do konca januarja v ZOO Ljubljana, kjer je zaposlenih okoli 40 ljudi, beležijo manj obiskovalcev, kar je povezano tudi z dolžino dneva in temperaturami, zato tudi obratujejo po skrajšanem delovnem času. V decembru pa je pri njih pestro. "Obiščejo nas dobri možje – dedek Mraz in Božiček. Otroci se lahko z dedkom Mrazom srečajo, predhodno spoznajo naše živali in jih obiščejo, saj je tudi dedek Mraz ljubitelj živali. On jih vpraša, ali so bili pridni, se z njimi pošali, skupaj nekaj zapojejo in potem jim razdeli darila."

Kaj pa Božiček? "Na poskusni vožnji se mu je zgodilo, da je zasilno pristal v živalskem vrtu. Za severne jelene smo poskrbeli in seveda tudi za njega, ampak izgubile so se sani! Nam je pa Božiček dal neke namige, kje je v tej megli letel in kje približno bi lahko bile sani. Otroci potem preko ugank pomagajo Božičku najti sani, potem se pa z njim srečajo in jim da zahvalno darilce," še razkrije Furlanova, a opomni, da je pri teh dveh dogodkih potrebna predhodna rezervacija.

Ob tem pa v ZOO Ljubljana ves čas pripravljajo tudi redne programe – Oskrbnik za en dan, rojstne dneve in srečanje z naj živalmi. Pripravili pa bodo tudi tudi zimske počitnice za otroke.