Na zelenicah v Šiški (za zdaj) ne bodo brneli gradbeni stroji

Dokument so morali pred tem zaradi odsotnosti vseh soglasij dvakrat umakniti s sej, zadnja soglasja so prejeli šele minuli teden.

Sprejeti dokument po besedah ljubljanskega župana Zorana Jankovića prinaša nekatere pomembne spremembe. Omogoča možnost novogradenj na območju Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, nove stanovanjske projekte na čelu s predvideno veliko sosesko na območju sedanjega ljubljanskega zapora ob Povšetovi ulici ter tudi nekatere cestne naložbe, Janković je omenil obvoznico Gameljne.

Od šestih predvidenih variant, ki so po Jankovićevih besedah dobile vsa potrebna soglasja, je bila na koncu izbrana tista, ki najbolj obvaruje kmetijska zemljišča na območju in ribogojnico ob Savi ter se maksimalno izogiba tudi stanovanjskim hišam. Obvoznice po županovih napovedih ne bodo začeli graditi prej kot v petih letih, nato pa bodo v Gameljnah omejili hitrost in prepovedali vožnjo tovornim vozilom. Predvidena je tudi ureditev obstoječe ceste od Gameljn do Dunajske ceste pri Črnuškem mostu.

Nasploh spremembe občinskega prostorskega načrta na področju cest predvidevajo več rešitev, s katerimi tovorni promet z industrijskih območij v Ljubljani čim prej spravili na obvoznico ter tako razbremenili naseljena območja.

Ni pa na koncu v spremembah občinskega prostorskega načrta končala sprememba, ki je omogočala štiri gradnje večstanovanjskih objektov na zelenicah v Šiški, natančneje v Šišenski soseski 6. Stanovanjske bloke bi gradil investitor Bojan Gjura, s katerim je občina že več kot desetletje v sodnem sporu.

V njem ljubljanska občina izpodbija prodajne pogodbe, na podlagi katerih je Gjura s podjetjem Video art pred leti postal lastnik zemljišča v soseski. Občina v tožbi zagovarja stališče, da bi okrog 103.000 kvadratnih metrov nepremičnin na območju soseske moralo biti v lasti občine in etažnih lastnikov tamkajšnjih blokov, saj zemljišča predstavljajo ceste, parkirišča, poti, zelenice in podobno.

Skladno s predlogom sodne poravnave med občino in Gjuro bi ta občini in etažnim lastnikom tamkajšnjih blokov brezplačno odstopil skoraj celotno navedeno zemljišče, zase pa bi ohranil štiri parcele v skupni površini nekaj več kot 1035 kvadratnih metrov, kar pomeni odstotek vseh zemljišč. Gjura bi to storil pod pogojem, da bi na četverici parcel smel graditi bloke s skupaj približno 40 stanovanji.

Na mestni občini so želeli dogovor z Gjuro omogočiti tudi v občinskem prostorskem aktu. Ker pa stanovalci, ki so načrtom ostro nasprotovali, soglasja niso dali, so se na koncu na občini odločili, da te spremembe umaknejo.

Ni pa župan prepričan, da so stanovalci svoje s tem dosegli. Spor na sodišču se namreč nadaljuje in zdaj bo treba počakati na njegovo odločitev o lastništvu zemljišč na območju. Bistveno za etažne lastnike in občino je po Jankovićevih besedah to, da ob zelenicah ostanejo v njihovi lasti parkirišče in ceste na območju.

Predlog za poravnavo je bil po Jankovićevem mnenju sicer dober za stanovalce, saj je Gjura želel le majhen del zemljišč, medtem ko je načrtovani dom za starejše občane na območju po županovih besedah osemkrat večji.