Na izredni seji bodo poslanci na zahtevo poslanske skupine SDS obravnavali njihov predlog priporočil vladi v zvezi z izvajanjem zakona o pomilostitvi in potrebnimi spremembami. Ker zahtevajo tudi mnenje predsednice republike Nataše Pirc Musar, ki ji očitajo, da je "pomilostila že tretjega obsojenega tihotapca migrantov", bodo s sejo nadaljevali v torek, 5. decembra.
Na isti seji bodo razpravljali tudi o migracijah. Poslanska skupina SDS je namreč ponovno vložila zahtevo za sklic izredne seje DZ, na kateri bi obravnavali predlog priporočila vladi za ustavitev nezakonitih migracij, učinkovitejše ukrepe za zaščito meja ter krepitev varnosti državljanov in njihovega premoženja. Zahtevo za sklic seje DZ s to vsebino so sicer vložili že v začetku meseca, a so zahtevo za sejo nato zaradi predvidenega termina, v katerem seje po njihovem mnenju nihče več ne bi spremljal, umaknili.
Znova spor glede (ne)delovanja glasovalnih naprav
Razprava na seji kolegije se je razvnela pod točko razno, kjer je poslanska skupina SDS predlagala, da naj pristojne službe državnega zbora pripravijo pisno poročilo glede delovanja glasovalnih naprav na seji DZ preteklo sredo. Pri dopolnilu opozicije za 100 odstotno uskladitev socialnih transferjev v prihodnjem letu je po trditvah poslancev Gibanja Svoboda prišlo do tehnične napake. Poročilo, ki ga je naredila služba državnega zbora, dvoma o tem, ali je šlo za tehnično ali človeško napako, ni odpravilo. SDS zato zahteva tudi poročilo proizvajalca glasovalnih naprav. Obe poročili bosta po mnenju SDS ta dvom nedvoumno odpravili.
Med vodji poslanskih skupin oz. njihovimi namestniki se je znova vnela debata o tem, ali je šlo za tehnično napako ali za človeški faktor. Vodja poslanske skupine Svoboda trdi, da je nedvoumno šlo za tehnično napako, namestnik vodje poslanske skupine NSi Aleksander Reberšek pa je izpostavil, da se še nikoli v zgodovini glasovanj v parlamentu ni zgodila takšna napaka.
Generalna sekretarka državnega zbora Uršula Zore Tavčar je poudarila, da se službe DZ s tem vprašanjem ukvarjajo že vse od sredinega večera in da so proizvajalca že zaprosili za mnenje. "Če je komu v interesu, da se to razjasni, je to nedvomno v interesu službam DZ in tistim, ki skrbijo za izvedbo glasovanj in za tehnično opremo," je poudarila. Kolegij je ta sklep izglasoval soglasno.
Več predlogov na obravnavo po nujnem postopku
Sicer pa je kolegij soglasno izglasoval tudi, da državni zbor po nujnem postopku obravnava predlog zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev. Po besedah generalne sekretarke vlade Barbare Kolenko Helbl s predlogom zakona uvajajo ukrepe, ki se nanašajo na odpravo posledic avgustovskih poplav, plazov in zagotavljajo finančne vire za to.
Po nujnem postopku bo DZ obravnaval tudi predlog zakona o minimalnem davku, ker sta po besedah Kolenko Helblove potrebna uveljavitev oziroma prenos direktive do konca leta. Prav tako bo državni zbor po nujnem postopku obravnaval predlog zakona o spremembah gradbenega zakona, s katerim spreminjajo aktualni zakon, po katerem je treba do konca leta vzpostaviti celoten sistem e-graditev, je pojasnila generalna sekretarka vlade. Vlada zato predlaga, da se sistem uvaja postopoma, prav tako pa spreminjajo pogoje za imenovanje gradbenih inšpektorjev, s čimer po besedah Kolenko Helblove rešujejo kadrovske težave.
Po nujnem postopku bodo poslanci obravnavali tudi predlog zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstvenega varstva. Predlog med drugim prinaša tehnične rešitve za vpeljavo novega obveznega zdravstvenega prispevka, ob tem pa tudi številne ukrepe, s katerimi želi vlada reševati razmere v zdravstvu.
Kolegij pa je zavrnil predlog SDS, da bi DZ po skrajšanem postopku obravnaval spremembe zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti. "Gre za novelo o tako imenovanem štempljanju," je na kolegiju v imenu predlagatelja pojasnil poslanec SDS Zvone Černač. Podporo tem spremembam so po Černačevih besedah izrazili vsi, ki jih ta zakon v največji meri zadeva, torej delodajalska združenja.
KOMENTARJI (6)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.