'Prihajajo nove priložnosti'

Republiška skupščina je na današnji dan pred šestnajstimi leti razglasila Temeljno listino o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, zvečer pa je na Trgu republike v Ljubljani sledila slovesna razglasitev samostojnosti. V počastitev dneva državnosti, 25. junija, je bila v nedeljo na istem trgu osrednja državna proslava s slavnostnim govornikom premierjem Janezom Janšo.

Premier je med drugim poudaril, da se je Slovenija lani razvijala zelo hitro. Utrdila je svoj mednarodni položaj, zato je današnji dan po njegovem prepričanju priložnost za ponos nad dobro opravljenim delom. Naš cilj je, da čim prej ujamemo najbolj razvite države EU. "Prihajajo nove priložnosti. Slovenija je v dobri kondiciji," je poudaril, obenem pa obžaloval, da v Sloveniji dobro in uspešno ne odmeva vedno daleč.

Na začetku tega mandata je vlada obljubila, da bo delala za blaginjo Slovenije. Jasno smo povedali, da je samo gospodarska rast lahko trajna in trdna podlaga blaginje. Zato smo danes na dobri poti. Ustvarjamo več, je izpostavil premier. "Za ta razvojni premik, dosežen v preteklih dveh letih, smo dolžni predvsem zahvalo našim gospodarstvenikom in našim delavcem. Dokazujejo, da so lahko v normalnih pogojih gospodarjenja dobri, zelo dobri in tudi najboljši. Ne zmagujejo več v tekmi z nerazvitimi, temveč v konkurenci najboljših."

Proces demokratizacije in prve ideje o samostojnosti Slovenije so se med drugim v osemdesetih letih prejšnjega stoletja porodile v krogu razumnikov, zbranih okrog Nove revije. Največji odmev je doživela zdaj že legendarna 57. številka Nove revije, izdana pred 20 leti, ki se je je v govoru spomnil tudi premier Janša. Dejal je, da je bil v njej najbolj dosledno in celovito zastavljen program slovenske suverenosti in demokratizacije.

Projekt, ki je združeval

Že dve leti pred osamosvojitvijo, 27. septembra 1989, je takratna slovenska skupščina sprejela ustavna dopolnila, v katerih je bila zapisana neodtujljiva pravica slovenskega naroda do samoodločbe. Dopolnila so bila podlaga za uvedbo večstrankarskega sistema in parlamentarne demokracije, saj so omogočila delovanje političnih strank in prve večstrankarske volitve.

Zmago na prvih večstrankarskih volitvah, ki so bile 8. aprila 1990, so slavile opozicijske stranke, nastale v osemdesetih letih in združene v Demokratično opozicijo Slovenije (Demos), katere predsednik je leta 1989 postal Jože Pučnik. Prav Pučnika se je kot eno "osrednjih osebnosti slovenske osamosvojitvene politike" spomnil premier v sinočnjem govoru. Dejal je, da je Pučnik "držal smer slovenski osamosvojitvi" - "projektu, ki je združeval".

'Danes so dovoljene sanje'

Na plebiscitu 23. decembra 1990, ki se ga je udeležilo 93 odstotkov volilnih upravičencev, je pot v samostojnost podprlo okoli 95 odstotkov volivcev, ki so se udeležili plebiscita, kar je 88,5 odstotka vseh volilnih upravičencev. Plebiscitarno voljo Slovencev je nato z razglasitvijo neodvisnosti in samostojnosti 25. junija 1991 uzakonila takratna skupščina. Na slovesnosti ob razglasitvi neodvisnosti je takratni predsednik države Milan Kučan izrekel zdaj že antološki stavek: "Danes so dovoljene sanje, jutri je nov dan."

Temu je sledila 10-dnevna vojna, iz katere je Slovenija prišla kot zmagovalka. Priznanje s strani Evropske skupnosti je prišlo 15. januarja 1992, aprila istega leta so Slovenijo priznale ZDA, 22. maja 1992 je bila sprejeta v ZN, marca 2004 je poslala članica Nata, maja istega leta je vstopila v EU, z letošnjim letom se je pridružila evroobmočju in v kratkem bo kot prva novinka, ki je v EU vstopila leta 2004, predsedovala Evropski uniji.