Na vzhodu države se ljudje prehranjujejo bolj nezdravo

Danes po vsem svetu obeležujemo dan hrane. Svetovna organizacija za hrano in kmetijstvo (FAO) ob tem dnevu izpostavlja lakoto, ki pa je glede na finančne in tehnološke vire, s katerimi razpolaga svet, nesprejemljiva. S sloganom »#BrezLakote« opozarja na vse večji prepad med razvitim in nerazvitim svetom.

Iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so sporočili, da tako kot obstajajo v svetu razlike v dostopnosti do hrane, tudi v Sloveniji beležimo neenakosti v zdravem prehranjevanju zaradi socioekonomskih razlik.

Raziskava Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije, ki so jo v letu 2016 izvedli na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje in je del mednarodne pobude, ima najdaljšo tradicijo na področju javnozdravstvenega anketnega raziskovanja v Sloveniji. Najnovejši podatki so pokazali nekatere ugodne trende na področju prehranjevanja, saj se povečuje delež ljudi, ki vsakodnevno uživajo zelenjavo in redno zajtrkujejo, zmanjšuje pa se delež prebivalcev, ki uživajo sladkane pijače.

V povprečju pa se še vedno vsak drugi odrasli prehranjuje pretežno nezdravo. Kar dve tretjini odraslih pa se soočata z dejavniki tveganja nezdravega življenjskega sloga, ki predstavljajo vzrok prezgodnje obolevnosti in umrljivosti. Kaže se, da se posebej nezdravo prehranjujejo moški, mlajši odrasli, manj izobraženi in socialno-ekonomsko ranljivejši. Zadnji izbirajo pretežno manj kakovostna živila in se še posebej nezdravo prehranjujejo. Priporočilom o zdravi prehrani težje sledijo zaradi ekonomskih razlogov ali slabše ozaveščenosti.

Razlike v zdravem prehranjevanju pa se kažejo tudi geografsko, saj je več nezdravega prehranjevanja na vzhodnem delu Slovenije. Podobno temu se kažejo tudi velike regijske razlike v deležu čezmerno prehranjenih in debelih. Vzroki za takšno stanje so najverjetneje povezani s socialno-ekonomskimi razlikami, izobrazbeno strukturo in tudi z razvojno depriviligiranostjo posameznih okolij.

Ljubljana

Prebivalci ljubljanske regije spodbudno zaužijejo manj sladkih pijač in ocvrtih jedi v primerjavi z večino preostalih regij. Po drugi strani pa premalokrat posegajo po priporočeni sveži zelenjavi.

Le malo več kot četrtina (24,6 %) prebivalcev te regije tedensko ali pogosteje uživa sladke pijače, kar to regijo uvršča na predzadnje mesto glede na slovensko povprečje. Nekoliko manj kot četrtina (22,8 %) prebivalcev ljubljanske regije tedensko ali pogosteje posega po klasično ocvrtih jedeh, kar je za 3,3 odstotne točke manj kot je slovensko povprečje. Le 15,1 % prebivalcev regije uživa mesne izdelke 4-krat tedensko ali pogosteje, kar je spodbudno manj, kot je povprečje Slovenije. Polovica (50,4 %) prebivalcev te regije uživa polnomastne mlečne izdelke, kar je za 2,5 odstotne točke nad slovenskim povprečjem. Priporočena rastlinska olja dnevno uporablja v gospodinjstvu 36,6 % prebivalcev regije, kar je za 2,4 odstotne točke manj, kot je slovensko povprečje. Vsak dan svežo zelenjavo uživa 42,7 % prebivalcev te regije, kar je nižje od slovenskega povprečja.

Celje

Priporočena rastlinska olja v gospodinjstvu dnevno uporablja nekoliko manj kot polovica (43,6 %) prebivalcev regije, kar je za 4,6 odstotne točke več, kot je slovensko povprečje (39,0 %). Malo manj kot polovica (46,5 %) prebivalcev regije uživa polnomastne mlečne izdelke, kar je pod slovenskim povprečjem. Regija je spodbudno pod slovenskim povprečjem glede pogostosti pitja sladkih pijač, ki jih tedensko ali pogosteje uživa 26,6 % prebivalcev. Dnevno uživanje svežega sadja in zelenjave je v tej regiji precej pod slovenskim povprečjem. Vsak dan sveže sadje uživa malo več kot polovica prebivalcev (52,8 %), surovo zelenjavo pa le 40,6 prebivalcev te regije. Prebivalci neradi posegajo po ribah, saj jih tedensko ali pogosteje uživa četrtina (25,7 %), kar je za 3,5 odstotne točke pod slovenskim povprečjem. Že pripravljeno hrano si vedno dosoli malo več kot polovica (53,9 %) prebivalcev regije, kar je za 3,2 odstotne točke več, kot je slovensko povprečje.

Maribor

Malo manj kot polovica (46,7 %) prebivalcev te regije najmanj enkrat dnevno uživa surovo zelenjavo. Priporočena rastlinska olja dnevno uporablja v gospodinjstvu malo manj kot polovica (47,1 %) prebivalcev, kar je za 14,8 odstotnih točk manj od povprečja Slovenije. Regija je spodbudno pod slovenskim povprečjem glede pogostosti uživanja sladkega peciva, ki ga 4-krat tedensko ali pogosteje uživa 9,0 % prebivalcev. Že pripravljeno hrano si vedno dosoli kar 57,6 % prebivalcev te regije, kar jih uvršča na prvo mesto med regijami. Mesne izdelke 4-krat tedensko ali pogosteje uživa petina (21,6 %) prebivalcev te regije, kar je največ med vsemi regijami. Tedensko ali pogosteje sladke pijače uživa več kot četrtina (32,1 %) prebivalcev, kar je za 4,4 odstotne točke nad slovenskim povprečjem.

Nova Gorica

Dnevno ali pogosteje priporočeno svežo zelenjavo uživa 62,0 % prebivalcev in sveže sadje 59,9 % prebivalcev, kar je največ med vsemi regijami. Že pripravljeno hrano si vedno dosoli malo več kot tretjina (37,2 %) prebivalcev te regije, kar je za 13,5 odstotnih točk pod slovenskim povprečjem in hkrati najmanj od vseh regij. Regija je spodbudno pod povprečjem glede 4-krat tedenskega ali pogostejšega uživanja mesnih izdelkov. Priporočena rastlinska olja dnevno uporablja v gospodinjstvu malo več kot četrtina (26,6 %) prebivalcev, kar je za 12,4 odstotnih točk manj kot je povprečje Slovenije. Malo več kot desetina (13 %) prebivalcev 4-krat tedensko ali pogosteje poseže po sladkem pecivu, kar jih, glede na slovensko povprečje, uvršča na drugo mesto. Regija je nad slovenskim povprečjem tudi glede pogostosti tedenskega ali pogostejšega uživanja klasično ocvrtih jedi.

Novo mesto

Priporočena rastlinska olja dnevno uporablja v gospodinjstvu 45,2 % prebivalcev te regije, kar je za 6,2 odstotnih točk nad slovenskim povprečjem. Navado soljenja pripravljenih jedi ima 44,6 % prebivalcev regije, kar je 6,1 odstotnih točk manj, kot je slovensko povprečje. Regija je spodbudno pod slovenskim povprečjem glede uživanja polnomastnih mlečnih izdelkov, saj jih uživa le 42,1 % prebivalcev, prav tako tedensko uživa klasično ocvrte jedi le 18,8 % prebivalcev. Tedensko ali le pogosteje ribe uživa le 23,6 % prebivalcev, kar je najnižji delež glede na preostale regije. Zajtrk zaužije 60,2 % prebivalcev, kar je za 2,0 odstotni točki manj od slovenskega povprečja. Malo več kot četrtina (28,4 %) prebivalcev tedensko ali pogosteje uživa sladke pijače, kar je nad slovenskim povprečjem.

Ravne na Koroškem

Priporočena rastlinska olja dnevno uporablja v gospodinjstvu malo manj kot polovica (43,5 %) prebivalcev, kar je za 4,5 odstotnih točk spodbudno višje kot je povprečje Slovenije. 21,3 % prebivalcev regije uživa klasično ocvrte jedi tedensko ali pogosteje, kar je spodbudno manj, kot je povprečje Slovenije. Navado soljenja pripravljenih jedi ima malo manj kot polovica (47,5 %) prebivalcev regije, kar je za 3,2 odstotne točke manj, kot je slovensko povprečje. Vsakodnevno zajtrkuje nekoliko več kot polovica (56,2 %) prebivalcev, kar je najnižji delež glede na ostale regije. Prebivalci neradi posegajo po sveži zelenjavi, saj jo najmanj enkrat dnevno zaužije le malo več kot tretjina (39,7 %), kar je za 4,7 odstotne točke manj, kot je povprečje Slovenije. Tedensko ali pogosteje uživa sladke pijače malo manj kot tretjina (30,9 %) prebivalcev regije, kar je za 3,2 odsotne točke več, kot je slovensko povprečje.

Koper

Malo manj kot polovica (43,3 %) prebivalcev koprske regije tedensko ali pogosteje uživa ribe, kar je največ med vsemi regijami. V koprski regiji dnevno uporablja v gospodinjstvu oljčno olje kar 65,5 % prebivalcev, kar jih skupaj z goriško regijo uvršča v sam vrh med vsemi regijami. Dnevno uživanje priporočenega svežega sadja in zelenjave je v tej regiji nad slovenskim povprečjem. Prebivalci v najvišjem deležu (13,4 %) med vsemi regijami 4-krat tedensko ali pogosteje uživajo sladko pecivo. Vsakodnevno zajtrkuje malo manj kot dve tretjini (59,5 %) prebivalcev, kar je za 2,7 odstotne točke nižje od slovenskega povprečja, kar uvršča to regijo na predzadnje mesto med vsemi regijami. Regija je nad slovenskim povprečjem tudi glede pogostosti tedenskega ali pogostejšega uživanja klasično ocvrtih jedi.

Vzemite si čas za hrano

Prehrana je življenjsko pomembna, zato na Zvezi potrošnikov Slovenija (ZPS) ob svetovnem dnevu hrane opozarjajo na pomen uravnotežene prehrane in na splošno prehranjevalnih navad. ’’Sodoben potrošnik pogosto izbira sestavljena živila, ki mu omogočajo hitro pripravo in uživanje hrane. Hiter tempo, ki ga spremlja čez dan, ne prekine niti v obdobju, ki ga nameni prehrani. Če si ga sploh vzame. V borbi s časom pogosto tudi v trgovini izbira le s pogledom na sprednjo stran izdelka, torej na del embalaže, ki je pravzaprav v veliki meri oglasni prostor izdelka, manj pogosto pa preveri sestavine in informacije na označbi,’’ opozarjajjo.

ZPS nasvet ob svetovnem dnevu hrane:

1. Kupujte s seznamom. Pripravite si plan in se ga držite. Naj vas akcije in večja pakiranja ne prepričajo, da kupite večje količine in več izdelkov.

2. Kupujte le to, kar potrebujete. Imeli boste manj odpadkov in manj izdatkov za nepotrebne nakupe.

3. Obroke pripravite iz osnovnih živil, kot so zelenjava, meso, moka…. Le tako boste zagotovo vedeli, kaj vse vaš obrok vsebuje.

4. Vzemite si čas za pripravo obrokov – naj bo to del dneva, ko se družina zbere za mizo. Morda se sliši kot misija nemogoče, a zagotovo najdete nekaj dni v tednu, ko to lahko izpeljete.

5. Ne izbirajte izdelkov na podlagi oglasnih sporočil ali privlačne embalaže. Pri izbiri upoštevajte hranilno sestavo – preverite tudi seznam sestavin.

6. Z ostanki hrane ravnajte pametno, uporabite jih v obroku naslednji dan, zamrznite. V restavraciji, kjer so krožniki preveliki, naročite polovično porcijo ali delite obrok z družinskim članom, s prijateljem.

7. Pametno shranjujte živila, še posebno tista, ki potrebujejo hladno verigo.

8. Enkrat tedensko izberite zelenjavno-sadni dan, saj rastlinska hrana ne potrebuje toliko energije in vode kot živila iz mesa.

9. Kupujte lokalno pridelana in predelana živila, s čim manj eksotičnimi sestavinami, ki ogrožajo pragozdove, ki so ključni za ohranjanje eko sistema na zemlji.

10. Bodite kritični. Potrošniki, z zdravju koristnejšim izborom živil podpirate lastno zdravje in hkrati trgovcem sporočate, da si želite več zdravih izbir. Tako vplivate na razpoložljivost in cenovno dostopnost tovrstnih živil za vse nas. Zato bodite kritični, saj gre dolgoročno za vaše zdravje in zdravje vam najbližjih.

’Upanje, da je svet brez lakote mogoč’

Ekologi brez opozarjajo, da bo tudi danes veliko hrane romalo v koš. "Zavržena hrana je okoljski, socialni in ekonomski izziv. Letošnji svetovni dan hrane daje upanje, da je svet brez lakote mogoč," so zapisali.

Ob tem so spomnili, da se zavrže tretjina vse proizvedene hrane, kar pomeni 1,3 milijarde ton zavržene hrane letno. Po drugi strani pa zaradi lakote dnevno umre več ljudi kot za posledicami aidsa, tuberkuloze in malarije skupaj.

Trenutna količina zavržene hrane bi globalno lahko nahranila vse posameznike, ki živijo v pomanjkanju, količina zavržene hrane v razvitih državah pa je enaka količini proizvedene hrane v podsaharski Afriki.

Ogljični odtis zavržene hrane je ocenjen na 3300 milijard kilogramov ogljikovega dioksida, kar je več kot proizvede katerakoli država na svetu z izjemo Kitajske in ZDA. Več kot 95 odstotkov hrane je odložene na odlagališčih odpadkov, kjer prihaja do izločanja metana in drugih okolju škodljivih plinov.