Na vrsti so sindikati

Vlada je na seji obravnavala kolektivno pogodbo za javni sektor (KPJS) in oceno finančnih učinkov uvedbe novega plačnega sistema v javnem sektorju v letih 2008, 2009 in 2010. Kolektivno pogodbo bodo parafirali v ponedeljek. Kot je na novinarski konferenci po seji vlade povedal minister za javno upravo Gregor Virant, pričakujejo, da jo bo parafirala velika večina sindikatov javnega sektorja.

Na osnovi parafirane KPJS se bodo v septembru začela pogajanja o kolektivnih pogodbah oziroma aneksih h kolektivnim pogodbam dejavnosti oziroma poklicev, za katera bodo pristojni posamezni resorji. Na nov plačni sistem pa naj bi prešli s 1. januarjem 2008, je povedal Virant. Pri tem je poudaril, da nov plačni sistem ne pomeni povečanja javne porabe.

V KPJS in kolektivnih pogodbah dejavnosti oziroma poklicev ter ponekod v uredbah bo na podlagi zakona o sistemu plač v javnem sektorju urejeno poglavje plač za celoten javni sektor. V KPJS pa so določena in usklajena orientacijska delovna mesta, dodatki in delovna uspešnost. Poglavje delovne uspešnosti in dodatkov je v KPJS urejeno enotno za celoten javni sektor in se v kolektivnih pogodbah dejavnosti oziroma poklicev ne bo urejalo. Na podlagi uvrstitev orientacijskih delovnih mest in nazivov v plačne razrede je bil izveden tudi izračun potrebnih sredstev za odpravo plačnih nesorazmerij do leta 2010.

Najnižje nominalne rasti v vzgoji in izobraževanju

Najvišje ocenjene nominalne rasti plač bodo deležne dejavnosti kulture, socialnega varstva in zdravstvene nege, najnižje pa v vzgoji in izobraževanju. Vendar pa Virant pri tem opozarja, da je bila plačna skupina D, torej vzgoja in izobraževanje, na podlagi aneksa h kolektivni pogodbi dejavnosti edina v javnem sektorju deležna rasti od leta 2002, ko je bil sprejet zakon o sistemu plač v javnem sektorju.

Razpoložljiva sredstva za odpravo plačnih nesorazmerij se določajo na podlagi dogovora o višini in načinu uskladitve osnovnih plač in višini sredstev za odpravo plačnih nesorazmerij za obdobje 2007 do 2009, ki so ga junija lani podpisali vlada in 17 reprezentativnih sindikatov javnega sektorja. V skladu z omenjenim dogovorom se za odpravo plačnih nesorazmerij za obdobje 2007-2009 razpoložljiva sredstva določijo iz dveh virov, in sicer dela stopnje splošne uskladitve plač in dela realne rasti produktivnosti.

Iz naslova dela splošne uskladitve plač v obdobju 2004-2009 znaša ocena sredstev 152 milijonov evrov, iz naslova dela realne rasti produktivnosti dela v obdobju 2007-2009 pa 103,3 milijona evrov. Skupna ocenjena sredstva iz obeh naslovov v obdobju 2004-2009 znašajo torej 255,3 milijona evrov, je objavljeno na spletnih straneh ministrstva za javno upravo.

Plačna nesorazmerja se bodo glede na zamik uvedbe novega plačnega sistema v javnem sektorju odpravljala v letih 2008, 2009 in 2010. V KPJS so po Virantovih besedah usklajeni tudi konkretni datumi, in sicer: 1. januar 2008, 1. september 2008, 1. september 2009 in 1. marec 2010.

Ocenjena potrebna sredstva za celoten javni sektor znašajo 270,3 milijona evrov, kar pomeni devetodstotno ocenjeno nominalno rast plač do leta 2010. Ocenjena razpoložljiva sredstva za celoten javni sektor pa znašajo 255,3 milijona evrov, kar omogoča 8,5-odstotno ocenjeno nominalno rast plač do leta 2010. Ministrstvo za javno upravo je vladi predlagalo, da potrdi potrebna dodatna sredstva v ocenjeni višini 15 milijonov evrov, je objavljeno na spletni strani ministrstva.

Sklenitev KPJS bo imela po oceni Urada za makroekonomske analize in razvoj učinke na rast plač v javnem sektorju. Realna rast plače na zaposlenega bo v javnem sektorju v letu 2008 dosegla 4,2 odstotka, v letu 2009 3,3 odstotka in v letu 2010 4,8 odstotka, medtem ko bo realna rast plače na zaposlenega v Sloveniji v letu 2008 dosegla 3,2 odstotka, v letu 2009 2,9 odstotka in leta 2010 3,4 odstotka. Realna rast produktivnosti v letu 2008 bo znašala 3,6 odstotka, v letu 2009 3,4 odstotka in v letu 2010 prav tako 3,4 odstotka.